V državnem zboru so danes zaman čakali Damjana Žuglja, direktorja urada za preprečevanje pranja denarja v času vlade Janeza Janše, ki je pred volitvami nezakonito pridobival bančne podatke številnih nasprotnikov SDS.
Žugelj bi moral stopiti pred člane preiskovalne komisije, ki jo vodi Aleš Rezar in preiskuje sume nedopustnega vpletanja politike v delo policije in drugih državnih organov. Nameravali so ga zaslišati o tem, kaj se je dogajalo na uradu. Kot priči sta bili vabljeni tudi njegovi nekdanji sodelavki Petra Zakrajšek in Simona Kaučič, obe članici SDS. Ti sta imeli po naših informacijah ključno vlogo pri posebnih operacijah, ki naj bi jih vodil Žugelj.
Toda Žugelj, Zakrajšek in Kaučič so se današnjemu zaslišanju izognili. Čeprav je bila informacija o tem objavljena v največjih slovenskih medijih in to večkrat, nihče od njih ni dvignil vabila na zaslišanje. Žuglju naj bi sicer vabila poslali na različne naslove v Sloveniji in tujini, kjer ima v lasti nepremičnine. Po naših podatkih bo komisija odredila, da se jih ponovno pozove na zaslišanje. Tokrat pa se jim bo vabila vročalo s pomočjo detektivov.
Vabilo na današnje pričanje je prevzel uslužbenec urada Leo Pongračič, ki je bil vodja sektorja za sumljive transakcije pred Žugljem. Od Pongračiča si komisija v popoldanskih urah obeta pojasnila o tem, kakšne so bile metode dela pred Žugljem in kakšne v njegovem času. Njegovo zaslišanje bomo spremljali tudi na necenzurirano.si.
Preberite še:
Slovenski Watergate: tožilstvo zahteva preiskavo proti izbrancu SDS
Državni urad na uradu za boj proti pranju denarja
"V uradu za preprečevanje pranja denarja je pred dvema letoma prišlo do majhnega državnega udara, na katerega nihče ni bil dovolj pozoren," je afero, ki nakazuje, da je pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 prišlo do ene največjih zlorab državnih institucij pri nas, komentiral Klaudijo Stroligo, nekdanji direktor urada.
O tem obstajajo tudi dokazi. Na specializiranem državnem tožilstvu so pred tedni vložili zahtevo za sodno preiskavo proti Žuglju in še petim osumljenim. Med njimi sta že omenjeni Zakrajšek in Kaučič. Gre za tako imenovano zadevo Telemach, med katero je bil glavna tarča Žugljevega urada srbski medijski mogotec Dragan Šolak, ki ima v Sloveniji v lasti telekomunikacijskega operaterja Telemach in spletni portal N1. Tega so se na uradu lotili z verjetno najbolj množičnim pridobivanjem podatkov z bančnih računov v zgodovini Slovenije, ne da bi za to imeli kakršno koli zakonsko podlago.
Kot je prvi poročal portal N1, je urad konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Povod za zbiranje podatkov je bila zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava, napisana v angleškem jeziku, v kateri obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letijo na podjetja v skupini Telemach. Preiskovalci naj bi preverjali sume, da je prišla iz Srbije, pri čemer je znano, da so Šolakovi tamkajšnji mediji že več let trn v peti oblasti Aleksandra Vučića.
V istem postopku je urad brskal za bančnimi računi srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa, ki je dolgoletna tarča Vučiću naklonjenih tabloidov, in njegovega brata. Brez kakršne koli zakonske podlage je pregledal tudi bančne račune nekaterih drugih vodilnih ljudi iz slovenskih medijev. Med njimi sta bila Branko Čakarmiš, tedanji direktor družbe Pro Plus, lastnice Pop TV in Kanala A, ter Tomaž Drozg, tedanji lastnik medijske hiše Adria Media, ki ima v lasti več revij in spletnih portalov.
Preberite še:
Vse o aferi slovenski Watergate
Brskali tudi po bančnih računih novinarjev necenzurirano.si
Po naših podatkih na uradu pred tem niso zaznali nobenih sumov, da bi ti in ostali ljudje, zajeti v njihovi preiskavi, ali prali denar ali storili morebitna druga kazniva dejanja. Uradu se je s temi preiskavami očitno neverjetno mudilo. V ihti so namreč občasno med seboj celo pomešali imena tarč. Brskali so tudi po bančnih računih podjetij in ljudi, ki s preiskovanci niso imeli ničesar.
Ko je urad pridobil to množico podatkov, je skupaj s finančno upravo proti Šolaku vložil kazensko ovadbo. Podpisala sta jo Žugelj in takratni namestnik direktorja Fursa Simon Starček, znan tudi iz afere sodna stavba. Tožilstvo jo je nekaj mesecev pozneje zavrglo.
Zadeva Telemach ni bila osamljen primer. Urad je namreč na enak nezakonit način brskal tudi za bančnimi podatki ljudi, ki zaradi političnih, poslovnih ali drugih razlogov niso bili po volji vrha SDS.
Tarče urada so tako bili tedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, novomeški škof Andrej Saje, podpredsednik upravnega odbora Save Dejan Rajbar, predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner, novinarji našega portala ... Vzorec je bil pri vseh isti: urad je postopek uvedel na podlagi anonimke, ki se je izkazala za laž. Le v zadevi necenzurirano.si je za formalno pokritje uporabil prijavo Roka Snežiča.
Preberite še:
Kako je Žugljev urad s pomočjo Snežiča brskal po računih novinarjev necenzurirano.si
