Nasprotniki predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi omejil popoldansko delo zdravnikov iz javnih bolnišnic v samoplačniških ambulantah, v zadnjih tednih serijsko lobirajo pri poslancih iz vrst praktično vseh parlamentarnih strank.
Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov o lobističnih stikih, ki jih objavlja aplikacija Erar, so v tem času parlament v zvezi z omenjenim zakonom vsaj trikrat obiskali predstavniki zdravniške zbornice, najpomembnejše lobistične organizacije zdravnikov, ki jo vodi Bojana Beović. Ti so svoje pomisleke predstavili v poslanskih skupinah Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov (SD) in Nove Slovenije (NSi).
V najmanj enem primeru je Bojano Beović v parlamentu spremljal tudi Damjan Polh, prvi mož sindikata Fides, sicer organizatorja zdravniške stavke, ki traja že več kot leto dni. Med ostalimi lobističnimi organizacijami so bili najbolj aktivni v Ameriški gospodarski zbornici (AmCham), kjer odločno nasprotujejo sprejetju novega zakona. Njihova delegacija je tako sredi februarja obiskala poslansko skupino SDS.
Kaj ima interesno združenje podjetij, ki so ali v lasti Američanov ali pa z njimi poslovno sodelujejo, z zdravstveno reformo v Sloveniji? Katere poslance so obiskali Beović, Polh in drugi predstavniki zdravniških organizacij? In kaj jih v predlogu zakona najbolj moti?
Preberite še:
Fides, Beović & co. strašili z begom zdravnikov v tujino. Podatki jih postavljajo na laž.
Koga vse je obiskala zdravniška zbornica
Če gre verjeti javno objavljenim podatkom, so prva vrata, na katera so potrkali predstavniki zdravniških organizacij, odprli v NSi. Njuni poslanki Vida Čadonič Špelič in Iva Dimic sta tako 6. februarja sprejeli Bojano Beović, Damjana Polha in predsednika strokovnega združenja zasebnih zdravnikov Miho Lukača, ki je že jeseni 2024 opozarjal, da "predlog vlade zahteva prisilno delo v javnih zavodih".
Teden pozneje, 13. februarja, je podobna delegacija, v kateri je bil tokrat tudi Matija Cevc iz Slovenskega zdravniškega društva, obiskala poslanko SD Bojano Muršič. Predstavila ji je "svoj pregled na spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti in možne posledice".
Tri dni prej je zdravniška zbornica v parlament poslala 49 strani pripomb na praktično vsak člen novega zakona. V dopisu je opozorila, da je skupščina zdravniške zbornice predlog ocenila kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. "Delo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, bo po predlogu zakona v večji meri omejeno na njihovega osnovnega delodajalca, za katerega pa ni nujno, da sploh ima zadostne kapacitete (prostore, opremo in kadre), da bo zmožen organizirati izvedbo večjega števila obravnav in posegov," so poudarili v zbornici. "V primeru sprejetja predloga v trenutni obliki predlagatelj zakona prevzema vso odgovornost za njegove škodljive posledice," so dodali.
24. februarja je eden od lobistov zdravniške zbornice vodji parlamentarnega odbora za zdravstvo Tamari Kozlovič (Svoboda) predstavil amandmaje k predlogu zakona.
Le nekaj dni pred tem obiskom pa je Bojana Beović v intervjuju za Demokracijo, strankarski tednik SDS, poudarila, da "takšna stroga ločitev med javnim in zasebnim sektorjem postavlja zdravnike pred izbiro, ki bo lahko ključne kadre spodbudila k temu, da zapustijo javne zavode".
Preberite še:
Nam bi dali slabše in dražje zdravstvo, sami pa bi si napolnili žepe
Kdo je lobiral pri SDS
Iz javno dostopnih podatkov ni vidno, da bi Beović obiskala poslance SDS. To so namesto nje storili v združenju AmCham.
Njihovi predstavniki so tako 11. februarja obiskali poslansko skupino največje opozicijske stranke, kjer so jih sprejeli Jelka Godec, Alenka Jeraj, Zvonko Černač in Jožef Jelen. "Iz zapisa lobirancev o stiku z lobisti je razvidno, da je srečanje potekalo na temo razmer v slovenskem zdravstvu. Drugih prilog (zapisnikov) lobiranci niso posredovali," so nam pojasnili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Dan pozneje sta predstavnici AmCham obiskala še poslanko SD Meiro Hot, ki sta ji predstavili "njune pomisleke in kritike glede predloga zakona".
V AmCham so sicer v javnem odzivu, ki so ga objavili v začetku leta poudarili, da se predlog novele "preveč osredotoča na lastništvo izvajalcev, namesto na kakovost in dostopnost storitev". "Javna mreža bi morala vključevati vse izvajalce, ki izpolnjujejo enake pogoje in standarde, ne glede na to, ali so državni ali zasebni," so opozorili.
Kot neustreznega izpostavljajo omejitev razpolaganja z dobičkom koncesionarjev za točno določene namene (investicije v prostore in opremo, stroške usposabljanja in plač zaposlenih …). "Omejitev svobode razpolaganja z dobičkom posega v podjetniško svobodo in gospodarsko pobudo zasebnikov, v ustavno zagotovljene pravice in je kot taka neustavna," so poudarili v AmCham.
Preberite še:
Lepo je biti ortoped: če obupate v čakalni vrsti, vas jutri pregledajo za 100 evrov
Komisijo pri AmCham vodi piarovka Pfizerja
Priznavajo, da je "prenova slovenskega zdravstvenega sistema nujna in neizogibna", toda obenem si "želimo, da so v pripravo sprememb aktivno vključeni tudi vsi ključni deležniki kot na primer Zdravniška zbornica Slovenije in Mladi zdravniki Slovenije".
Svoje mnenje o predlogu novele zakona je sicer na AmCham oblikovala njegova komisija za zdravstvo in kakovost bivanja. Ta ima dva predsednika.
Prva je Urša Lakner, ki dela za podjetje Pfizer. V času covid-19, ko je bil ta eden največjih dobaviteljev cepiva, je bila Pfizerjeva predstavnica za stike z javnostmi v Sloveniji. Je tudi solastnica podjetja ESL, ki javnim zdravstvenim ustanovam prodaja različno opremo in je imelo v letu 2023 za 369 tisoč evrov prihodkov in 17 tisoč evrov dobička. V zadnjem letu dni so se posli podjetja močno zmanjšali.
Drugi je Janko Burgar, ki je dobro leto dni zaposlen v družbi Roche kot strateški vodja za inovacije v zdravstvu. V obdobju od 2011 do 2015 je bil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Posloviti se je moral po razkritju v javnosti, da so ga v trgovini večkrat zalotili pri tatvini.
