V ozadju včerajšnjega odstopa predstojnika centra za nalezljive bolezni Maria Fafangela iz strokovne skupine ministrstva za zdravje za covid-19 je naraščajoče nezadovoljstvo epidemiologov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) z vladnim vodenjem epidemije.
Glavnina njihovih očitkov leti na odločitve vladne strokovne skupine, ki jo vodi Bojana Beović. Te namreč v zadnjih tednih ne prispevajo k umirjanju epidemije, ki je v Sloveniji po uvedbi zadnjega "lockdowna" obstala na mestu. Število aktivnih primerov okužb se že skoraj mesec dni giblje pri okrog dvajset tisoč, pritisk na bolnišnice pa ne pojenja. Tudi med stroko je zaupanja vse manj, saj se vsi zavedajo, da bo prej ali slej na vrsto prišlo tudi vprašanje odgovornosti. Po naših informacijah naj bi tako direktor NIJZ Milan Krek uslužbencem naročil, naj se pri delu z drugimi institucijami ustrezno zavarujejo in beležijo komunikacijo z njimi.
Znotraj strokovne skupine sta se tako oblikovala dva tabora. V enem so Beovićeva in del zdravnikov, ki zaradi neuspeha več tednov trajajočega "lockdowna" zagovarja dodatno zaostrovanje ukrepov. "Gre za klasično logiko, ki jo ima zdravnik v razmerju do pacienta. Če terapija ne deluje, je treba odmerek povečati," nam je dejal vir blizu skupine. Ohranjanju ukrepov v sedanjem obsegu in celo dodatnemu zaostrovanju je trenutno bolj naklonjen tudi minister za zdravje Tomaž Gantar.
V drugem taboru so člani skupine, tudi Fafangel, ki so prepričani, da je treba vodenje epidemije zastaviti na novo. Po njihovem bi morali ponovno preučiti smiselnost vsaj nekaterih omejevalnih ukrepov. V razpravah so opozarjali na pretiranost nekaterih represivnih ukrepov in vojaško vodenje epidemije. To je najbolj vidno v komunikaciji oblasti do državljanov, ki na dolgi rok že kaže nasprotne učinke. Je namreč v nasprotju s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki poudarja pomen vzbujanja zaupanja pri ljudeh, predvidljivosti in preglednosti ukrepov, jasnega načrtovanja in vključevanja celotne družbe.
Preberite še:
Tomaž Gantar vladi predlaga zaprtje industrije
Kdor prvi pride k Janši, prej odpre
V Sloveniji je drugače. Dejavnosti se zapirajo ali odpirajo čez noč. Predsednik vlade je epidemijo razglasil prek lastnega profila na družbenem omrežju Twitter, ki je po trditvah ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja namenjen njegovim zasebnim objavam. Ljudem je v najboljšem primeru namenjena vloga civilistov v vojni, v najslabšem pa notranjih sovražnikov. "Za večino epidemija predstavlja ležanje na kavču in gledanje televizije," je pred časom dejal Janša. Ljudje so utrujeni od mesecev pandemije in ekonomske negotovosti. Okuženi hodijo na delo, ker drugače izgubijo vsaj petino mesečnih dohodkov. Pojavlja se vse več dvomov, celo v uradne številke okuženih.
Da smo precej daleč od kakršne koli predvidljivosti, jasno kaže tudi dogajanje prejšnjega tedna pri odpiranja trgovin.
Sreda, 2. december:
"Stanje ni dobro. Z zdravniške strani ne moremo predlagati kakšnega večjega odpiranja," je takrat poudarjala Beovićeva. Razblinila je vsa pričakovanja, da bi lahko Slovenija kmalu začela z odpiranjem javnega življenja. Nekaj upanja je pustila le trgovinam. Te so po njenem "glede prenosa okužbe bolj varne kot gostinski lokali, če so organizirane tako, da je v njih hkrati le malo ljudi".
Četrtek, 3. december:
Dan pozneje, v četrtek, je vlada sprejela načrt sproščanja ukrepov, ki jih je razvrstila v pet faz: od črne do zelene. Trenutno je Slovenija še vedno v prvi, črni fazi. Odprtje trgovin je predvidela šele v tretji, oranžni fazi, ko bo število okuženih in hospitaliziranih padlo pod tisoč. Še pred trgovinami so po načrtu na vrsti muzeji, knjižnice, galerije, frizerski in kozmetični saloni, ki bi jih država odpirala v drugi, rdeči fazi. Upanja za trgovine po tej seji vlade torej ne bi smelo biti. Ali pač.
Petek, 4. december:
Sledil je namreč preobrat. Predsednik vlade Janez Janša je sprejel tri predstavnike trgovcev: predsednico trgovinske zbornice (TZS) Maričo Lah, največjega lastnika in predsednika upravnega odbora BTC Jožeta Mermala in Heleno Draškovič, direktorico družbe Magistrat International, ki ima v lasti verigo trgovin Emporium. Na sestanku je bila tudi Beovićeva. Dogovorili so se, da bi lahko ob izboljšanju epidemiološkega stanja že v prihodnjih dneh začeli sproščati nekatere omejitvene ukrepe. "Če bi dosledno upoštevanje ukrepov pokazalo vidni napredek pri zajezitvi širjenja covida-19, bi lahko že prihodnji teden začeli odpirati trgovine z oblačili in obutvijo ter avtosalone in nekatere storitvene dejavnosti," so v petek po sestanku sporočili iz zbornice.
Stihijsko vodenje epidemije
Kako je mogoče, da so se trgovine z oblačili čez noč prerinile pred druge dejavnosti v vrsti za odpiranje? Zakaj se Janša s predstavniki interesne organizacije trgovcev in dveh podjetij mimo načrta lastne vlade pogovarja o odprtju trgovin v času, ko ostajajo zaprte vrtci, šole in knjižnice? Zakaj ima dostop do Janše lastnica Emporiuma, ne pa recimo predstavniki obrtne zbornice, ki so pričakovali, da bo vlada odprla cvetličarne, neživilske trgovine, frizerske in kozmetične salone?
Odgovor je jasen: ker se epidemija vodi stihijsko.
Težava je že pri ugotavljanju dejanskega stanja. Poročali smo že, da laboratoriji minuli petek na NIJZ niso želeli poslati zbirnih podatkov o okuženih zaradi dvoma v njihovo verodostojnost. Po naših informacijah člani strokovnih skupin na mize ne dobivajo konkretnih analiz o uspešnosti in smiselnosti posameznih omejevalnih ukrepov, recimo o omejitvi gibanja na občine. Zapiranje ljudi v meje občin po mnenju dela članov skupine ni pripomoglo k obvladovanju epidemije, ljudem pa povzroča številne težave v vsakdanjem življenju. Toda skupina, ki odločitve sprejema z večino glasov, prejšnji teden ni predlagala odprave te omejitve.
Tudi na vprašanje, zakaj še vedno tako visok odstotek okuženih, nihče ne ve odgovora. Vladni govorec Jelko Kacin je prejšnji teden zatrjeval, da je to posledica uvajanja hitrih antigenskih testov. Kdor je pozitiven na tem testu, gre namreč še na klasični molekularni test (PCR). Če je tam pozitiven, se beleži med okuženimi. Toda po naših informacijah iz vhodnih podatkov, ki jih dobivajo laboratoriji, ni razvidno, ali se ljudje s hitrih testov res že sistematično in v večjem obsegu napotuje tudi na PCR teste. Če drži to, kar trdi Kacin, se zastavlja tudi vprašanje, ali število okuženih ne pada tudi zato, ker jih bolnišnice, podjetja in druge institucije s hitrimi testi zdaj "ulovijo" več. Je torej nove podatke o okuženih res še mogoče primerjati s tistimi izpred nekaj tednov?
