Čeprav nekateri pozivajo varuha konkurence, naj zaustavi ukrajinski prevzem Perutnine Ptuj in evropski trg zaščiti pred vdorom domnevno poceni in manj kakovostnega mesa, se to ne bo zgodilo.
Po naših informacijah Agencija za varstvo konkurence (AVK) pri dosedanjem preverjanju ni našla argumentov, da bi preprečila posel med Slovensko industrijo jekla (SIJ) kot dosedanjim lastnikom in družbo Myronivskyi Khliboprodukt (MHP) kot kupcem.
To pomeni, da bi lahko ukrajinski milijarder Jurij Kosiuk še pred koncem tega meseca dokončal prevzem skupine, ki v Sloveniji in po Balkanu zaposluje več kot 3.600 ljudi.
Toda pri tem bi lahko kratko potegnila država, ki bi lahko obtičala v lastništvu Perutnine Ptuj in tako utrpela večmilijonsko izgubo.
Politična obramba Perutnine, ki to ni bila
Kako je državi uspelo, da si je zvezala roke?
Leta 2015 je vlada Mira Cerarja sprejela novo strategijo upravljanja kapitalskih naložb. V njej je Perutnino Ptuj opredelila kot pomembno naložbo, v kateri naj bi država ohranila 25 odstotkov plus delnico.
Tudi zato je prevladalo mnenje, da je šlo pri "ščitenju" Perutnine Ptuj za sporočilo politike, predvsem takratnega ministra za kmetijstvo in prvaka SD Dejana Židana, ki je želela s tem popraviti vtis po prodaji Mercatorja Agrokorju in Žita Podravki.
Državni Kad ostal brez desetih milijonov evrov
A danes imajo zaradi te poteze, od katere država ni imela omembe vredne koristi, težave upravljavci državnega premoženja, ki ne bodo smeli sprejeti ukrajinske ponudbe.
Kot je znano, bo moral MHP po nakupu 90-odstotnega deleža Perutnine Ptuj objaviti prevzemno ponudbo. Preostalim malim delničarjem bo moral omogočiti izstop iz lastništva pod enakimi pogoji. Med njimi je tudi državna Kapitalska družba, ki upravlja prihranke za pokojninsko blagajno, v lasti pa ima 5,4 odstotka delnic Perutnine.
Za ta delež bi lahko Kad iztržil okoli deset milijonov evrov. Toda ponudbe ne bo smel sprejeti, saj zaradi prej omenjene državne strategije ne sme zmanjševati lastniškega deleža v družbi.
Kaj torej ostani državi v Perutnini?
Vlada Marjana Šarca je ob začetku mandata napovedala, da bo prenovila strategijo upravljanja državnega premoženja, v kateri bi popravila te in podobne napake, vendar se tega še ni lotila. "Ministrstvo za finance še ni pristopilo k izvedbi navedenih dejanj oziroma k pripravi nove strategije," so potrdili na ministrstvu.
Po zakonu država strategije ne more spreminjati le v posameznih delih, ampak mora na novo napisati oziroma prenoviti in sprejeti vso strategijo.
Po naših informacijah so v Kadu že naredili cenitve in ugotovili, da bi bila vrednost delnic Perutnine Ptuj lahko nižja od pričakovane kupnine. Tudi sicer so vrednotenja manjšinskih deležev v družbah običajno nižja od tistih, ki kupcem omogočajo prevzem večinskega deleža.
Primer Perutnina je drugačen od primera Gorenje
Ključno vprašanje pri tem je, ali bodo Ukrajinci zavoljo dobrih odnosov z državo odkupili njen delež po podobni ceni ali pa bodo tvegali morebitni sodni spor. Kad bi lahko namreč prek sodišča zahteval višjo denarno odpravnino.
Podoben zaplet se je zgodil že pri lanskem prevzemu Gorenja, ki je bilo ravno tako opredeljeno kot pomembna naložba države.
Takrat v Kadu do zadnjega niso vedeli, ali bodo smeli prodati 16,4-odstotni delež velenjskega izdelovalca bele tehnike, za katerega jim je kitajski Hisense v okviru prevzema ponujal 48 milijonov evrov.
Pridobili so več pravnih mnenj, iz katerih je bilo razvidno, da strategija velja le za naložbe, v katerih imata neposredna deleža Republika Slovenija in Slovenski državni holding (SDH). Kad je torej smel sprejeti ponudbo, s čimer se je strinjalo tudi ministrstvo za finance.
Te pravne luknje pri prevzemu Perutnine Ptuj ni. Do njenih delnic je namreč po spletu okoliščin prišel tudi SDH, ki ima po neuradnih informacijah v lasti okoli 16 delnic, vrednih borih nekaj sto evrov. Ker teh ne sme prodati, državna strategija avtomatično velja tudi za Kadov 5,4-odstotni delež.
Spor tudi med državo in Rusi iz skupine SIJ
Država je sicer še vedno solastnica 25-odstotnega deleža v skupini SIJ, dosedanjem lastniku Perutnine Ptuj. Med državo in skupino SIJ naj bi se po naših informacijah že začeli pogovori o skorajšnji prodaji Perutnine Ptuj.
Toda SIJ si je očitno že vnaprej zagotovil, da za prodajo Perutnine Ptuj ne bo potreboval dovoljenja države. Naložbo po zadnjih podatkih vrednotijo na vsega 82 milijonov evrov. To je nekajkrat manj od neuradne kupnine, ki jo bodo plačali Ukrajinci, a hkrati dovolj nizko, da ne pomeni najmanj četrtine vrednosti premoženja SIJ.
Tudi Francozi še niso položili orožja
Proti prodaji pa pri slovenskih oblasteh lobirajo tudi predstavniki francoske skupine LDC, ki so jo Ukrajinci porazili v boju za prevzem Perutnine Ptuj.
V LDC so slovenske ministre opozarjali na "slabe poslovne prakse, ki jih ima MHP pri uvažanju perutninskega mesa na trg EU", in jih želeli prepričati, naj evropski trg obvaruje pred poplavo uvoženega perutninskega mesa z vzhoda.
Podobno kot Francozi naj bi poskušali dokazati, da bo prodaja Ukrajincem škodovala konkurenci in slovenskemu trgu, saj da ga bodo novi lastniki Perutnine Ptuj preplavili s poceni mesom iz Ukrajine.
Tudi SIJ in MHP sta že dala vedeti, da ju od konca posla ločuje le še soglasje AVK. Zadnji dan januarja bo skupščina Perutnine Ptuj, na kateri bodo Ukrajinci imenovali svoje nadzornike, med drugim glavno finančno direktorico MHP Holdinga Viktorijo Kapeljušno. Do takrat torej pričakujejo, da bo prevzem formalno končan.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
