V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ključni državni instituciji na področju preprečevanja epidemij, je prišlo do novih kadrovskih sprememb.
Le nekaj dni po prihodu novega direktorja Milana Kreka s položaja odhaja Maja Sočan, predstojnica centra za nalezljive bolezni, ki združuje domačo epidemiološko stroko. Tudi donedavni začasni direktor NIJZ Ivan Eržen, ki je marca padel v nemilost vlade, se ne bo vrnil na prejšnje delovno mesto predstojnika centra za proučevanje in razvoj zdravja. Po novem bo skrbel za koordinacijo raziskovalne in pedagoške dejavnosti na NIJZ. "Gre za dogovor z novim direktorjem," nam je dejal Eržen.
Kaj je razlog za zamenjave, uradno ni znano. Sočanova je bila del epidemiološke ekipe, ki jo je že od prvega dne vlade javno kritiziral njen predsednik Janez Janša. Center za nalezljive bolezni je vodila od leta 2017. Še 12. marca, ko je Slovenija razglasila epidemijo, je stala pred novinarji ob tedanjemu ministru za zdravje Alešu Šabedru. Po zamenjavi vlade je bila članica strokovne skupine, ki svetuje ministru za zdravje Tomažu Gantarju, a je konec marca iz nje izstopila. To je bilo v času, ko je Janša že napadal "tako imenovano stroko" na NIJZ.
Preberite še:
Je Janševa vlada našla poslušnega direktorja NIJZ?
Kaj je aprila o kolegih govoril Krek
Tudi Krek je v začetku aprila javno kritiziral delo NIJZ in Sočanove pred izbruhom epidemije. "Na Obali smo februarja intenzivno spremljali situacijo in v Ljubljano pošiljali signale, a smo nazaj dobivali odgovore, naj ne širimo panike," je poudaril Krek, takrat še direktor koprske izpostave NIJZ.
Pozneje se je izkazalo, da to ni bilo res. Medtem ko je Krek pošiljal informacije iz Italije, je namreč v Ljubljani že delovala koordinacijska skupina za nalezljive bolezni, ki je spremljala položaj v svetu in predlagala ukrepe. V njej je imel ključno vlogo center za nalezljive bolezni, ki ga je vodila Sočanova. Že februarja so epidemiologi ministrstvu za zdravje predlagali, da COVID-19 uvrsti med obvezno prijavljive bolezni.
Krekove navedbe je zanikalo tudi petindvajset epidemiologov, zaposlenih pri NIJZ. V javnem pismu so opozorili, da je politika povsem zaobšla stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov. "Brez sankcij ni dovoljena niti kritična presoja in komentar uvedenih ukrepov," so opozorili. Poudarili so, da so z ukrepi dosegli značilno upočasnitev razvoja epidemije. Pismo je takrat podpisal tudi Mario Fafangel, ki bo na vrhu centra za nalezljive bolezni zdaj nasledil Sočanovo.
Preberite še:
Janšev napad na inštitut za javno zdravje
Ker je dvomil v ukrepe, je padel v nemilost vlade
Direktor, ki se vedno strinja z vlado
Ob vsaki epidemiji bi morali imeti glavno besedo strokovnjaki, v tem primeru epidemiologi. V Sloveniji temu pogosto ni bilo tako. Politika je nadvladala stroko - tudi zato, ker si je s tem odprla manevrski prostor za odločanje o tem, kakšna bodo naša življenja v času COVID-19 in kateri omejitveni ukrepi bodo veljali.
Milan Krek za razliko od Eržena in njegove predhodnice Nine Pirnat, ki je morala položaj direktorice NIJZ zapustiti sredi marca, z vladnimi ukrepi nima težav. Medtem ko je Eržen že konec marca podvomil v smiselnost omejitve gibanja ljudi, razkuževanja večstanovanjskih stavb in nekaterih drugih ukrepov, jih Krek nikoli ni javno kritiziral.
Ravno nasprotno. Četudi je večina epidemiološke stroke omejitve gibanja na občine označila za pretiran ukrep, je Krek še v zadnjem aprilskem vikendu poudarjal, da so omejitve gibanja in prepovedi zbiranja nujne tudi za čas med prvomajskimi prazniki. "Najbolj se bojim kresovanj. En sam prvomajski žur lahko pripelje do katastrofe. Dovolj je, da tja pride en okuženi z novim koronavirusom, pa bomo v roku 14 dni imeli po 50 novo okuženih dnevno," je govoril Krek. Le štiri dni po njegovem nastopu je vlada odpravila omejitev gibanja na občine.
Pred časom je Krek poudaril, da bi imeli v Sloveniji brez zaščitnih ukrepov 480.000 okuženih oseb, kar je skoraj četrtina prebivalstva, in 90.000 mrtvih. Povečano število okužb pred zadnjim aprilskim vikendom je pripisal velikonočnim praznikom, čeprav iz podatkov ni bilo mogoče razbrati, da bi prišlo do nastanka novih žarišč. Nekaj dni pozneje se je popravil in dejal, da velikonočni prazniki niso imeli velikega vpliva na rast okuženih.
