V boju za obvladovanje največjih domačih turističnih družb se dogajajo novi lastniški premiki. Sava, največja domača turistična skupina, ki ima v lasti hotele na Bledu, Terme 3000 v Moravskih Toplicah, Zdravilišče Radenci, Terme Ptuj in Hotele Bernardin, očitno dokončno prehaja v roke države.
Po naših informacijah bo namreč vlada že na eni od prihodnjih sej odločala o načrtu investicij Slovenskega državnega holdinga (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja. Ta predvideva tudi odkup 42-odstotnega deleža Save, ki je od leta 2016 v lasti ameriškega finančnega sklada York Global Finance Offshore. Če bi Američani delež prodali, bi imel SDH skupaj z državno Kapitalsko družbo v lasti 87 odstotkov, torej večino delnic Save.
Porodni krči državnega turističnega holdinga
Gre za enega ključnih korakov pri nastajanju državnega holdinga turističnih družb, ki ga že dobro leto snuje minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Vanj želi ob Savi, ki je lani prevzela Hotele Bernardin, združiti še Istrabenz Turizem, Hitove hotele v Kranjski Gori, Terme Olimia, Unitur (v lasti ima smučišče Rogla in Terme Zreče), Adrio Ankaran in Thermano Laško.
Ideja o povezovanju državnega turizma sega že v čas vlade Mira Cerarja. Takrat je vajeti slovenskega turizma želela prevzeti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka. Pod vodstvom Torbjorna Manssona je spomladi 2015 čez noč zasegla Savino in Istrabenzovo turistično divizijo, njuna lastnika pa želela poslati v stečaj.
Štiri leta prelaganja iz ene državne košare v drugo
Manever ni uspel, saj ga je Sava preprečila s pomočjo sodišča. Januarja 2016 je Cerarjeva vlada odločila, da se bo slovenski turizem združeval pod okriljem Save. SDH je od slabe banke, ki jo je do tedaj že zapustila večina ekipe iz Skandinavije, za 70 milijonov evrov odkupil terjatve do Save. Potem ko jih je pretvoril v kapital, sta SDH in Kapitalska družba postala 45-odstotni lastnik Save, še 42 odstotkov pa je pristalo v rokah Yorka.
Američani so imeli s Savo velike načrte. Vzporedno s finančno sanacijo so jo želeli spremeniti v enega pomembnejših upravljavcev s področja turizma. Po prvotnem načrtu bi Sava do leta 2021 dobila strateškega partnerja, država pa bi v njej ohranila četrtinski delež.
A lani se je ponovno zgodil preobrat. Država se je v zadnjih izdihljajih Cerarjeve vlade odločila, da se slovenski turizem ne bo združeval pod streho Save, ampak SDH. To doktrino je posvojila tudi vlada Marjana Šarca, v kateri je Počivalšek ostal minister. Skoraj štiri leta po odhodu Skandinavcev se je v igro vrnila tudi DUTB. Prejšnji mesec je ustanovila Sklad turističnih naložb, ki bi moral v prvi fazi prevzeti Istrabenz Turizem in Thermano.
Kaj je opozarjal regulator
To se ni zgodilo zaradi novega zapleta, tokrat med SDH in DUTB. Še vedno namreč ni jasno, kdo od obeh bo imel v novem turističnem holdingu glavno vlogo.
Medtem ko je Počivalšek predvidel, da bi SDH upravljanje holdinga prepustil kateri od mednarodnih hiš, je DUTB že s statutom močno omejila pristojnosti direktorju lastnega turističnega sklada. Soglasje za investicije in druge posle bo moral pridobiti, če bo njihova vrednost presegla 30 tisoč evrov. Brez soglasja DUTB pa bo lahko podpisoval najemne pogodbe do največ deset tisoč evrov.
- Da ima že sama Sava relativno velik tržni delež prenočitev v slovenskih zdraviliških in gorskih občinah.
- Da bi že nadaljnje lastniško povezovanje Save in Istrabenza Turizma pripeljalo do "trajnejših sprememb na upoštevnem trgu ponudbe hotelskih proizvodov in storitev v obmorskih občinah na območju Republike Slovenije". "Zato bo agencija, glede na dodeljene ji pristojnosti, spremljala nastale dogodke in po potrebi ukrepala," so še napovedali v AVK.
Bo državni velikan sam krojil cene na trgu?
To posledično pomeni, da bi se v primeru lastniškega združevanja domačih turističnih družb odločila za poglobljene analize več trgov, predvsem na področju hotelskih zmogljivosti in zdraviliškega turizma.
Po podatkih AVK bi tako skupni tržni delež vseh podjetij, ki bi jih država združila v holding, pri hotelskih storitvah v zdraviliškem turizmu znašal več kot 40 odstotkov. Gre za delež, ki ne upošteva Term Krka in Term Čatež, v katerih ima država približno četrtinski delež, zaradi česar bi jih agencija morala upoštevati pri presoji koncentracije.
V vsakem primeru bi se Sava pod isto streho združila s polovico največjih konkurentov na tem trgu. Že danes ima država (ne)posredno v lasti skoraj tretjino vseh hotelskih in igralniških družb. Tudi zato je težko verjeti, da družbe turističnega holdinga ne bi krojile cenovne politike v pomembnem delu domačega trga. Da je to že do zdaj počela Sava, ugotavljajo tudi nekatere ocene, ki so jih že lani od njenih konkurentov pridobili na AVK, a se za podrobnejšo analizo niso odločili.
Novih 45 milijonov SDH za Savo
Uradnih informacij o pogovorih med SDH, ki ga vodi Gabrijel Škof, in Američani o prodaji 42 odstotkov delnic Save sicer ni. Kot smo neuradno izvedeli, pa naj bi cena posla znašala okrog 45 milijonov evrov.
Pogovori o prodaji Save časovno sovpadajo tudi z iztekom njene prisilne poravnave, do katerega bo morala upnikom do konca novembra vrniti okrog 50 milijonov evrov. Zaradi preteklih izgub ima družba še 350 milijonov evrov davčnega ščita, ki bi njenemu morebitnemu novemu lastniku omogočil davčno optimiziranje dobičkov v prihodnjih letih. Tudi zato je nelogično, da Savo izrinjajo iz igre za upravljanje "državnih" turističnih kapacitet.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
