Aleš Musar je imel leta 2022, ko je bila njegova soproga Nataša Pirc Musar izvoljena za predsednico republike, zgolj prek podjetja v Nemčiji v lasti za več kot pet milijonov evrov premoženja.
To je precej več od vrednosti premoženja, ki jo je Aleš Musar javno objavil ob napovedi kandidature Nataše Pirc Musar. Julija 2022 je sporočil, da ima v lasti premoženje, vredno dobrih 3,5 milijona evrov. Največji del je v premoženjski kartici predstavljalo lastništvo podjetja Aulon, ki ga je registriral v Nemčiji. Musar je takrat razkril, da znaša njegova knjigovodska vrednost 2,1 milijona evrov, pri čemer je ta vključevala tudi naložbo v podjetje Ruska dača, ki ima v lasti istoimensko nepremičnino v Zgornjih Gameljnah.
Toda bilance za poslovno leto 2022, ki jih je Musar javno objavil šele pred dnevi, torej več kot 19 mesecev po izteku leta, kažejo precej drugačno sliko.
Na zadnji dan leta 2022, v katerem je Aleš Musar nekaj mesecev vodil tudi volilni štab Nataše Pirc Musar, je imelo zgolj podjetje Aulon že več kot pet milijonov evrov premoženja. Na bančnem računu, odprtem pri enem od nemških bank, je imelo skoraj tri milijone evrov sredstev.
Kje je nastala razlika v milijonih? Od kje Musarju toliko denarja? In zakaj je z objavo bilanc tako zelo zamujal?
Preberite še:
Aleš Musar na račun v Nemčiji dobil tri milijone evrov #dokumenti
Bilance razkrivajo: Musar je zamolčal milijone
Ob objavi kandidature Nataše Pirc Musar za predsednico republike je Aleš Musar v premoženjski kartici navedel, da ima v lasti:
- družinsko hišo v Ljubljani (vrednost po ocenah geodetske uprave: 260 tisoč evrov),
- četrtino družinske hiše v Radomljah (37 tisoč evrov),
- starodobnik rolls royce phantom CI, letnik 1971 (okrog 100 tisoč evrov),
- 10 tisoč evrov prihrankov v bankah,
- 800 tisoč evrov finančnih naložb,
- 91-odstotni delež v podjetju Auratus (knjigovodska vrednost: 422 tisoč evrov),
- 100-odstotni delež v podjetju Aulon (2,1 milijona evrov).
Že septembra 2022 smo razkrili, da je dejansko premoženje Aleša Musarja, ki je obogatel v številnih privatizacijskih zgodbah v Sloveniji in na Balkanu, precej večje.
V kartici namreč ni posebej razkril, da je bil takrat še solastnik ene bolj zaželenih nepremičnin v Ljubljani, vredne 10 milijonov evrov. Šlo je za dobrih 24.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Mostah, ki ga je Musar skupaj z ostalimi lastniki pridobil s poceni nakupom nekdanje tovarne gradbenih strojev SCT Strojegradnja. Nato ga je "skril" v bilance podjetja Aulon iz Nemčije, ki danes deluje na naslovu družbe za davčno svetovanje iz Muenchna.
Bilance, ki jih je Musar objavil pred dnevi, dokončno potrjujejo, da je pred predsedniškimi volitvami v javno objavljeni kartici zamolčal za več milijonov evrov premoženja. V zadnjih dneh leta 2022, le štiri dni po zaprisegi Nataše Pirc Musar, je svoj delež zemljišča prodal, zanj pa dobil skoraj tri milijone evrov kupnine. Denar je prejel na račun podjetja iz Nemčije, ki je imelo še konec leta 2021 na računu le 604 evre.
To je krepko povečalo uradno skupno vrednost premoženja v lasti Aulona, saj je Musar pred tem zemljišče v bilancah očitno vrednotil po nabavni ceni, ki je bila zelo nizka.
Preberite še:
Kupec Musarjevega zemljišča iz omrežja ruskega oligarha
Za tri milijone kupil zemljišče, na katerem ne gradi
Kot smo že poročali, je Musarju kupnino nakazala družba K66, ki je bila ustanovljena prav za ta posel. Njen končni lastnik je bil poljski investicijski bankir in nekdanji evropski poslanec Cezary Smorszcewski, ki je bil v letih pred tem tesno vpet v poslovno omrežje Mihaila Fridmana, enega največjih ruskih oligarhov, ki ga je EU takoj po agresiji ruske vojske na Ukrajino uvrstila na seznam sankcij.
Musar se je za posel z zemljiščem dogovoril že spomladi 2022, a je z zaključkom očitno počakal na izvolitev Nataše Pirc Musar za predsednico republike. Nejasno ostaja, zakaj se Smorszcewski v dveh letih po nakupu, ki ga je stal tri milijone evrov, na zemljišču v Mostah ni lotil gradnje poslovnih prostorov ali stanovanj. Novembra lani je za mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) zanikal navedbe, da je šel v projekt nakupa zemljišča v Ljubljani kot posrednik, ki prikriva, da je denar za posel prišel iz Rusije.
Prav tako ni mogoče ugotoviti, kaj je Musar storil z denarjem, ki ga je dobil s prodajo zemljišča. Musarjevo podjetje Aulon namreč bilance v Nemčiji objavlja z veliko zamudo.
Po nemški zakonodaji morajo vsi gospodarski subjekti, ustanovljeni v tej državi, objavljati letne finančne izkaze zaradi zaščite upnikov in zagotovljanja delovanja trga. To velja tudi za družbe z omejeno odgovornostjo, med katere spada Aulon, ki morajo bilance in zaključni račun za nemško davčno upravo pripraviti v šestih mesecih po koncu poslovnega leta.
Preberite še:
Zakonca Musar predčasno poplačala 400.000 evrov kredita
Zamude pri objavi bilanc v Nemčiji
Zadnji rok za objavo bilanc je 12 mesecev po koncu poslovnega leta. Če zastopniki podjetij tega ne storijo, jih lahko doleti kazen v višini od 2.500 do 25.000 evrov. Po podatkih iz nemškega registra je Musar bilanco podjetja Aulon za poslovno leto 2022 podpisal šele 9. avgusta letos, torej več kot 19 mesecev po njegovem izteku.
Domnevati sicer gre, da je Aleš Musar manjši del kupnine porabil za predčasno poplačilo posojila, ki ga je podjetje Ruska dača leta 2021 najelo za nakup tri tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča na območju nekdanje tovarne Rašica v Zgornjih Gameljnah. Na njem želita zakonca Musar zgraditi gostinsko-nastanitveni objekt z 12 sobami.
Po prvotni pogodbi bi moralo podjetje Ruska dača posojilo poplačati v slabih desetih letih – do novembra 2030. Vrnilo ga je že po dveh letih in to januarja 2023, le mesec dni po Musarjevi prodaji zemljišča v Mostah.
Takrat je bila 16-odstotna lastnica podjetja Ruska Dača tudi Nataša Pirc Musar. V začetku julija pa so iz njenega kabineta sporočili, da je iz lastništva izstopila, njen delež pa je prešel v last Aleša Musarja. Po naših informacijah mu je ta delež podarila. Bilance nemškega podjetja je Musar objavil mesec dni pozneje. Od ministrstva za gospodarstvo je sicer Ruska dača do sedaj prejela skoraj 200.000 evrov, od javnega sklada za podjetništvo pa še za 75.000 evrov posojil.
