Ste prebivalec Republike Slovenije. Že nekaj časa vas boli križ. Obiščete zdravnika, ki ugotovi, da imate hernijo diska. Zaradi neznosnih bolečin v hrbtu se odločite za operacijo, ki stane pet tisoč evrov. Pri tem niti ne pomislite, da boste kmalu nekomu pomagali do nove vile ali jahte. Nekdo v tej državi bo namreč do nje prišel tudi prek vašega hrbta. Dobesedno.
Zdravnik vas bo pregledal in ocenil, ali je vaša hernija diska lažji ali težji primer. Če sodite med težje primere, boste končali v eni od javnih bolnišnic, ki jo bo vaša operacija skupaj z ostalimi storitvami stala 20 tisoč evrov. Ker bo zanjo iz javne zdravstvene blagajne prejela le pet tisoč evrov, bo torej z vami skupaj ustvarila 15 tisoč evrov minusa.
Povsem drugače bo, če sodite med lažje primere. Takrat boste postali zanimivi za zasebne klinike s koncesijo. Operacija, ki traja slabo uro, zelo verjetno pa jo bo opravil zdravnik, zaposlen v javni bolnišnici, bo stala tri tisoč evrov, pri čemer boste ambulantne, laboratorijske in druge storitve že prej opravili v javni bolnišnici. Toda pozor: tudi zasebna klinika bo iz javne blagajne za operacijo prejela enak znesek kot javna, torej pet tisoč evrov. To pomeni, da bo imela z vami dva tisoč evrov dobička.
Ob sedmih podobnih operacijah v enem dnevu bo zasebnik ustvaril 14 tisoč evrov dobička. Ob istem tempu na teden skoraj 100 tisoč evrov, na mesec pa štirikrat toliko. In obratno: ob zgolj petih težjih operacijah hernije diska na teden bo javna bolnišnica ustvarila 75 tisoč evrov izgube, ob istem tempu pa letno več milijonov evrov.
In tako naprej, leto za letom.
Preberite še:
Ali zdravniki po velikem zvišanju plač delajo več? Ja, pri zasebnikih.
Vašo operacijo ste plačali dvakrat
Teh dva tisoč evrov dobička, ki ga bo na vašem hrbtu ustvarila zasebna klinika, bo končalo v rokah njenih lastnikov: finančnih skladov, zavarovalnic ali zdravnikov. Medtem bodo izgubo javnih bolnišnic pokrili davkoplačevalci, torej tudi vi.
Pri tem je največji absurd, da je denar, ki bo pokril stroške vaše operacije, v resnici vaš. Da, teh pet tisoč evrov, ki jih bo prispevala javna zdravstvena blagajna, ste vanjo vplačali vi in to prek obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kot bi v roke dobili bon, vreden pet tisoč evrov, za nakupe porabili pol manj, preostalo pa podarili trgovini.
In kar je najhuje: vašo operacijo ste v resnici plačali dvakrat. Prvič tako, da ste ob tem velik del denarja, ki ste ga vsa ta leta vplačevali za zdravje, podarili nekomu, ki bo dobiček porabil tudi za nakup vile in jahte. In drugič, ko bo država z vašim denarjem šivala luknjo v financah javnih bolnišnic, zaradi česar boste plačevali višje davke.
Preberite še:
Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira vse rekorde – z zdravniki iz javnih bolnišnic.
Finančni "doping" za zasebnike
To, kar ste pravkar prebrali, je realnost domačega zdravstvenega sistema, ki je tovarniško nastavljen na prelivanje koristi v zasebne roke in kronično finančno hiranje javnih bolnišnic. Težavo želi sedanja vlada rešiti z regulacijo dela zdravnikov. Govori o strogi ločitvi javnega in zasebnega, o prepovedi "dvoživkarstva".
Toda ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel še vedno gleda le drevesa, ne želi pa videti gozda. Reševati želi le posledice, ne pa tudi ključnega vzroka, zakaj si toliko zdravnikov v Sloveniji želi ob redni službi v javnih bolnišnicah delati še pri zasebnikih. Odgovor: ker je tam v relativnem smislu na voljo precej več javnega denarja. In to je treba spremeniti.
Izvirni greh je namreč vprašanje, zakaj javna blagajna zasebnikom za storitve, ki jih ti opravljajo ceneje, plačuje isto ceno kot javnim bolnišnicam. Zakaj nihče od ministrice do njenih glavnih svetovalcev, ne želi niti slišati za ukinitev "dopinga" zasebnikom in ureditev, ki bi zagotavljala bolj pošteno financiranje zdravstva? Zakaj zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) še naprej sofinancira tudi jahte in vile?
V resnici je vse tako enostavno. Zdravniki vedo, da lahko s popoldanskim delom v zasebnih klinikah zaslužijo še vsaj eno plačo več, če ne celo dveh. V njihovem interesu je, da več delajo zanje, kot za matične ustanove, saj so za vsako operacijo ali poseg plačani bistveno bolje. Še več: za dodatno delo v javnih bolnišnicah, ki bi krajšalo čakalne vrste, jih te niti ne morejo nagrajevati, medtem ko imajo v zasebnih klinikah denarja za to več kot dovolj.
Preberite še:
Fidesova trdnjava: pri zasebnikih največ delajo zdravniki iz Celja
"Dvoživke" niso vzrok, ampak posledica anomalij
Če bo vlada zgolj omejila delo zdravnikov in se pri tem ustavila, je jasno, kaj se bo zgodilo. Zdravniške organizacije bodo znova grozile z razpadom sistema, pri čemer tokrat res ni mogoče izključiti možnosti, da bo pri nekaterih najbolj donosnih storitvah (radiologija, ortopedija) prišlo do množične selitve iz javnih vrst med zasebnike. Seveda v primeru, če zdravniki, zaposleni v javnih bolnišnicah, s pomočjo direktorjev in predstojnikov ne bodo našli drugih obvodov za popoldansko obrt.
Vse to zato, ker zgolj omejiti delo zdravnikov ni dovolj. To je enako, kot bi se proti poplavam borili le z gradnjo nasipov ob posameznih delih reke, ne pa tudi z bolj pametno prostorsko politiko, načrtovanjem razlivnih območij in rednim čiščenjem strug. Treba je iti nazaj, do vzroka – in v primeru našega zdravstva je to različno plačevanje storitev za javne bolnišnice in zasebnike. Pri tem ne bi odkrivali tople vode. V Franciji državna zavarovalnica javnim bolnišnicam za operacije in posege plačuje povprečju do 25 odstotkov več kot zasebnikom, za katere veljajo tudi posebna pravila. Svojih storitev ne smejo podražiti, sprejemati pa morajo vse bolnike. Podobno je na Danskem.
Le tako bo mogoče zdravnike iz javnih bolnišnicah stimulirati, da več delajo opravijo "doma". Le to bo rešilo, kot pravijo na levi, problem "dvoživk". Le tako bo, kot pravijo na desni, denar res sledil pacientu, ne pa pacient denarju. Le tako se bo dalo začeti reševati kadrovsko stisko bolnišnic. Le tako bo mogoče zaustaviti nelojalno konkurenco in divjo privatizacijo zdravstva. Le tako bo zasebno zdravstvo res postalo dopolnitev javnega. Le tako bo mogoče preprečiti, da javne bolnišnice ne bi postale "slabe banke" za paciente s pokvarjenimi napravami za diagnostiko.
Le tako vaš denar ne bo šel za jahte in vile, ampak za vaše zdravje.
