Splošna bolnišnica Celje že od začetka zdravniške stavke velja za eno glavnih trdnjav sindikata Fides. Po nekaterih podatkih naj bi stavkalo kar 95 odstotkov njenih zdravnikov. Približno polovica jih je umaknila soglasje za nadurno delo. Več zdravnikov je to storilo le v bolnišnici v Slovenj Gradcu.
Toda celjska bolnišnica izstopa še na enem področju. V njenih vrstah namreč najdemo največ zdravnikov, ki ob redni službi delajo še v zasebnih klinikah in ambulantah. To je razvidno iz podatkov, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili v uredništvu necenzurirano.si. Od 374 zdravnikov v Celju je takšnih kar 97, torej vsak četrti.
Eden od bolj znanih je ortoped Matjaž Sajovic. Gre za enega od bolj izpostavljenih članov sindikata Fidesa, ki je pred časom ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel javno pozval k odstopu. Toda zdravniki iz celjske bolnišnice kljub zaostrovanju stavke ne bodo izgubili soglasij za delo izven matičnega javnega zavoda, ki jim prinašajo visoke dodatne zaslužke. Temu namreč nasprotuje direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić, ki tudi sam dela drugje, s tem pa zasluži še dve dodatni plači.
Največ pri zasebnikih delajo radiologi in kardiologi
V zadnji oddaji Tarča so tako poročali, da Kovačič ob vodenju enega največjih javnih zdravstvenih zavodov v državi najde čas tudi za delo v ambulantah še štirih drugih ustanov. Med njimi so tako javne kot zasebne (Medical center Rogaška). "Sem velik nasprotnik prepovedovanja ali omejevanja dela ljudem, tako da se mi za zdaj zdi ta ukrep nepotreben," poudarja direktor bolnišnice, ki je sicer lani ustvarila dobre tri milijone evrov izgube, več kot pol manj kot leto dni pred tem.
Toda Kovačić očitno predstavlja le vrh ledene gore. V zasebnih klinikah in ambulantah "popoldan" oziroma v svojem prostem času ob Kovačiču dela še 96 drugih zdravnikov iz celjske bolnišnice. Gre za največji delež med vsemi bolnišnicami v državi. Od teh le peščica hkrati dela še v javnih ustanovah.
Med temi zdravniki najdemo največ radiologov, med njimi tudi predstojnico oddelka Anito Dobrovolec. Kot smo že poročali, gre za zlato jamo javnega zdravstva. Zasebni diagnostični centri namreč prek koncesij ali samoplačniško opravijo vse več magnetnih resonanc in računalniških tomografij, zaradi česar najemajo radiologe iz javnih bolnišnic. Tem se na koncu bolj izplača več delati pri zasebnikih, saj jih ti bolje plačajo kot v matičnih ustanovah.
V Celju je tudi veliko kardiologov, gastroenterologov in ortopedov, ki delajo pri zasebnikih, pri čemer prav vsi predstojniki teh oddelkov delajo (tudi) v samoplačniških ambulantah. Celjske zdravnike je mogoče najti v več zasebnih klinikah iz Celja, mariborskem MDT & T, ptujski Digitalni slikovni diagnostiki in ljubljanskem Medilabu ...
Sto novih soglasij v UKC Ljubljana
Med javnimi zdravstvenimi ustanovami, ki imajo največji delež zdravnikov, ki ob rednem delu delajo v zasebnih klinikah in ambulantah, je tudi Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana. Kot so nam pojasnili, imajo trenutno zaposlenih 1.586 zdravnikov. Od tega jih ima 445 soglasje za delo izven matične ustanove. Med temi jih ima 256 soglasje za javne ustanove, torej druge bolnišnice in zdravstvene domove ter izobraževalne zavode, kar 412 pa za delo v zasebnih ustanovah.
Teh zadnjih je bilo v UKC Ljubljana še konec lanskega leta le 308. To pomeni, da se je njihovo število v zadnjih dveh mesecih, ko so zdravniki začeli s stavko, povečalo za več kot sto oziroma kar za tretjino.
Tovrstna soglasja sicer dajejo na željo zaposlenega, pri čemer mora to odobriti njegov predstojnik, potrditi pa direktor. Pogoj je, da zapsoleni opravi vse svoje obveznosti znotraj matične ustanove. Delo drugod pa je možno samo v zakonsko določenem obsegu, in sicer ne sme presegati osem ur na teden. To bi moralo pomeniti, da bi lahko popoldne v zasebni kliniki naredili največ 20 odstotkov tega, kar delajo v redni službi. A podatki kažejo, da je v zasebnih klinikah opravljenih bistveno več zdravstvenih storitev.
Najmanj dodatnega dela za zasebnike je v Murski Soboti
V drugih slovenskih bolnišnicah je delež zdravnikov s soglasjem za delo v zasebnih ustanovah bistveno nižji.
- UKC Maribor: od 691 zdravnikov jih ima 170, torej blizu 25 odstotkov soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu oziroma kot izvajalec zdravstvene dejavnosti. Soglasje za delo v javni ustanovi ima 98 zdravnikov. Podatkov za zasebne ustanove nam niso posredovali.
- Splošna bolnišnica Novo mesto: 225 zdravnikov, od tega 38 s soglasjem za delo drugod. Polovica teh jih lahko dela v zasebnih ustanovih.
- Splošna bolnišnica Izola: 187 zdravnikov, od tega 44 s soglasjem za delo drugod. V javnih ustanovah jih dela 28. Podatkov za zasebne ustanove nam niso posredovali.
- Splošna bolnišnica Murska Sobota: 175 zdravnikov, od tega 52 s soglasjem za delo drugod. Pri zasebnikih jih dela 27, torej okoli 15 odstotkov vseh.
- Splošna bolnišnica Nova Gorica: 168 zdravnikov, od tega 44 s soglasjem za delo drugod. Podatkov za zasebne ustanove nam niso posredovali.
- Splošna bolnišnica Jesenice: 161 zdravnikov, od tega 35 oziroma 22 odstotkov s soglasjem za delo drugod. Podatkov za zasebne ustanove nam niso posredovali.
- Splošna bolnišnica Ptuj: 83,5 zdravnikov, od tega 26 s soglasjem za delo drugod. Pri zasebnikih z ali brez koncesije jih dela devet, torej dobra desetina.
- Splošna bolnišnica Brežice: 43 zdravnikov, od tega jih drugod lahko dela 14. Polovico teh najdemo v zasebnih klinikah in ambulantah.
Od bolnišnic Slovenj Gradec, Nova Gorica in Valdoltra odgovorov kljub večkratnemu poizvedovanju nismo prejeli.
