Oktobra letos je v Sloveniji izbruhnila afera "reality show". Začela se je z novico, da se je ministrstvo za obrambo odločilo naročiti in plačati snemanje resničnostnega šova za promocijo poklica vojaka, ki bi ga predvajal Pop TV. Naenkrat se je zdelo, kot da se je država ustavila. Vsi največji mediji so pograbili zgodbo. Zavrelo je tako v koaliciji in opoziciji.
Zdaj že nekdanja poslanka Gibanja Svoboda je Marjana Šarca takoj pozvala k odstopu. Opozicija je sklicala nujno sejo parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. V zrak je skočil sindikat vojakov. Nad Šarca se je zvalila snežna kepa očitkov levih in desnih. Eni so mu očitali militarizacijo, drugi zapravljanje v času varčevanja. Pod tem pritiskom je Šarec razpis razveljavil. Ker je to storil pred podpisom pogodbe, država za ta posel ni porabila niti evra.
Tri mesece pozneje smo priča zgodbi, ki je neprimerljivo bolj sporna, državo pa je že do zdaj stala osem milijonov evrov. Za to ceno je namreč ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan, kupilo že vrsto let zapuščeno stavbo na obrobju Ljubljane, v katero želi preseliti več sodišč. Težava za ministrstvo je, da je prodajalec, znani poslovnež Sebastjan Vežnaver, isto stavbo pred štirimi leti kupil za dva milijona evrov, torej za šest milijonov evrov manj. Še več: v njej je očitno precej manj pisarniških prostorov, kot jih je pred sklenitvijo posla iskalo ministrstvo.
Preberite še:
Tu je pogodba z Vežnaverjem: v njej je lažni podatek o kvadraturi
In potem vse tiho je bilo
Kar je najhuje: ministrstvo pred nakupom ni naročilo lastne cenitve tržne vrednosti stavbe, ampak se je raje zaneslo kar na Vežnaverjevo. Pri tej je vse manj jasno, kdaj je bila sploh opravljena, kdo je njen avtor in ali je nemara celo ponarejena. Težko je verjeti ministrstvu, ko zatrjuje, da je s tem, ko ni naročilo svoje cenitve, želelo "prihraniti sredstva". Zakaj bi kdo želel pri osem milijonov evrov vrednem poslu privarčevati tisoč ali nekaj več evrov, kolikor bi stala cenitev? Zakaj bi s tem zavestno tvegal, da kupi mačka v žaklju?
V tem poslu zato marsikaj smrdi. Ne odpirajo se le vprašanja o negospodarnosti pri ravnanju z javnim denarjem, ampak tudi o vdorih interesnih silnic v sam aparat ministrstva, ki se je v pogodbi "zmotilo" pri podatku o kvadraturi. Toda precej nenavadno je tudi, da na političnem parketu v zadnjih dneh praktično ni odmeval. V koaliciji ni zaznati trenj. Poslanci vladajoče stranke molčijo. Nihče vlade javno ne poziva, naj pogodbo razdre. Opozicija ne sklicuje sej, celo za propagandni aparat SDS posel, kot da ne obstaja.
Nihče recimo ministrice ne poziva k odstopu, četudi drži, ko pravi, da "sama z metrom ne more hoditi po stavbah", z operativno izpeljavo posla pa ni imela ničesar. Nič ni mogoče slišati o tem, da se javnega denarja v času varčevanja pač ne sme brezskrbno zapravljati. Zakaj imamo torej v Sloveniji zgodbe, kjer se država čez noč dobesedno vname, pri nekaterih drugih, kjer so davkoplačevalski vložki ponavadi precej višji, pa se vsi trudijo biti čim bolj tiho in čakati, da vse skupaj mine?
Zelo verjetno se odgovor skriva v vpletenih akterjih. Če pustimo ob strani vprašanje, ali je snemanje resničnostnega šova o vojski slaba ali dobra ideja, je nesporno dejstvo, da je Šarec politik, ki nima nobenega poslovnega ali lobističnega zaledja. Tudi v Gibanju Svoboda ga številni ne marajo preveč. Posamezniki v tej stranki, ki so za politiko prvič slišali leta 2022, zdaj pa o njej vedo vse, nad Šarcem vihajo nos, saj ga imajo za pritepenca. "Biznis" linije Svobode ga celo odkrito prezirajo.
Preberite še:
Zakaj so šli pri Švarc Pipan v 8 mio nakup brez lastne cenitve? Da bi "prihranili"
Ko SD spet sreča SDS
Po tem kriteriju je zgodba o nakupu sodne stavbe precej drugačna. V njej se namreč pred našimi očmi skupaj "zlaga" velika koalicija slovenske politike in poslovnega zakulisja, znana iz TEŠ6 in drugih prigod slovenske tranzicije.
Kupec objekta je ministrstvo, ki je v rokah SD. Tam je posel vodil Simon Starček, nekdanji podpredsednik odbora SDS za izobraževanje, ki je bil v času zadnje Janševe vlade nekaj časa začasno prvi, nato pa drugi mož finančne uprave (Furs). Na tej funkciji je podpisoval tudi kazenske ovadbe, s katerimi je skušal urad za preprečevanje pranja denarja v času Damjana Žuglja prikriti nezakonito brskanje za bančnimi podatki več kot stotih ljudi. Med njimi so bili tudi lastniki in direktorji medijev.
Tudi prodajalec stavbe je pomembni igralec v političnem zakulisju. Sebastjan Vežnaver je vplivni primorski poslovnež, ki dela z vsemi in "pozna vse": od vodilnih mož nekaterih strank do podjetnikov sumljivega slovesa in ljudi iz varnostnih struktur. Neredko se pojavijo ugibanja, kdo je Vežnaverjev "rep" v kakšnih poslih. Špekulira se, čigav denar obrača. V teh dneh je mogoče slišati ugibanja, da sledi za dejanskim lastnikom objekta, ki ga kupuje država, vodijo do poslov na slovenskih avtocestah.
Preberite še:
Pri ministrici Švarc Pipan dali osem milijonov za premajhno stavbo
Kje je skrit "rep" zgodbe o nakupu stavbe?
Tudi zgodba o nakupu stavbe ima "rep". Ta ne sega na sam vrh ministrstva, ampak prej v njegove notranje strukture in vrhove stranke, ki ima v tej vladi v rokah pravosodni resor. Toda članom aktualne vlade bi moralo biti ob tem poslu nerodno še zaradi enega, bolj simbolnega dejstva. Vežnaver je imel v letih 2021 in 2022 – recimo temu - velik vpliv na Branka Simonoviča, enega od poslancev DeSUS, ki so v parlamentu pomagali zagotavljati glasove vladajoči koaliciji. Kot tak naj bi imel precejšnje zasluge pri tem, da je Janševa manjšinska vlada "preživela" do volitev.
Zdaj ga je levosredinska vlada, ki se je ob nastopu mandata zavezala k popravi krivic, nagradila s pogodbo, ki mu bo prinesla šest milijonov evrov čistega zaslužka. Pozor: to je storilo isto pravosodno ministrstvo, ki mu je nekdanja koalicija s podporo poslancev DeSUS – prosto po enem od nekdanjih ministrov - "trla jajca" pri (ne)imenovanju evropskih javnih tožilcev, zaradi česar je maja 2021 z ministrskega položaja odstopila Lilijana Kozlovič.
Vežnaverju se res lahko smeji, denar že ima na računu. Za nameček mu je ta sanjski posel v vladi omogočil tudi eden od "junakov" afere slovenski Watergate, kjer pregon zdaj vodi specializirano državno tožilstvo. Poprava krivic, ste rekli? Do naslednjega resničnostnega šova.
