Ne Uber in subvencije, dajte nam brezpilotna letala in nova stanovanja

"Kdor želi mir, naj se pripravi na vojno." - Latinski pregovor

Če bi bila letošnja pomlad košarica jagod, bi jo vrnili v trgovino. Tako kisla je. Toda politični parket že prinaša vročinske valove pasjih dni in mestoma spominja na notranjost jedrskega reaktorja. Zdaj je torej najboljši čas za debato, za koliko naj dvignemo vojaški proračun, od kod naj ta denar vzamemo in ali ne bi bilo boljše vložiti več denarja kam drugam - recimo v sanacijo pobezljanega nepremičninskega trga.

Kot je že v navadi, imajo prav vsi. Prav imajo tisti, ki bi več vlagali v vojsko, in tisti, ki bi namesto tega raje gradili stanovanja. Še najbolj prav bi bilo narediti oboje, toda od kod nam sredstva za vso to ekstravaganco? Človeku bi se od vsega kar zmešalo. Na srečo se morda da nekatere izmed postavk združiti.

Vlagajmo v infrastrukturo dvojne uporabe

Najcenejši način za to, kako se izogniti vojni, je, da jo preprečimo. Poskušali smo z gospodarsko močjo, ker ta ni zalegla, ostaja le še vojaška. Kjer obstaja medsebojno strahospoštovanje moči, bodo mogotci dvakrat premislili, preden bodo poskušali s silo. Evropa je trideset let vojaško spala, ker smo mislili, da je grožnja vojne stvar preteklosti. Žal je resnica drugačna in se bomo primorani vrniti v preteklost z večjimi investicijami v oboroževanje.

Toda orožje, tanki, topovi, letala in brezpilotni letalniki ne bodo rešili odprtih vprašanj. Največji dosežek dovolj močne vojske je, da je nikoli ne uporabimo, kar je bolj slaba tolažba štiričlanski družini, ki si ne more kupiti stanovanja. Obrambo potrebujemo, toda poiskati moramo načine, kako investicije v obrambo čim bolj porabiti tudi za reševanje drugih težav.

Obstaja način, kako to nujo po investicijah čim bolj izkoristiti. Ena izmed funkcij Nata so tudi investicije v infrastrukturo dvojne uporabe. Če lahko prikažemo, zakaj je neka investicija, ki jo bomo rabili predvsem v miru, uporabna v vojni, zavezništvo lahko priskoči na pomoč.

Kdo ne potrebuje boljših cest

Slovenija ima strateško ključno lego, edina pot z vzhoda do severne Italije vodi mimo Vrhnike in Postojne. Ni naključje, da je bila prav tam tudi prva avtocestna povezava bivše države. Gre za ključno vojaško logistično pot.

Podobnih ozkih grl imamo v naši državi še kar nekaj. Ceste sicer niso stanovanjski bloki, toda brez cest nimamo naselja. Imamo nekaj blokov v divjini. Ceste grajene z vojno v mislih hitro postanejo ključne prometnice, kdor se je na kako poletno soboto že kdaj cijazil na morje, bo zlahka razumel. Na tak način lahko sprostimo vsaj nekaj sredstev, ki jih potem lahko porabimo za stvari, ki si jih želimo tudi uporabljati.

Še ena izmed težav, s katerimi se srečuje naše gospodarstvo, je nizka produktivnost. Delamo dovolj, toda v tem času ustvarimo premalo. Val oboroževanja, ki je zajel našo celino, je tako tudi priložnost, da postavimo nekaj nove stare industrije z visoko dodano vrednostjo.

Rešitev za vojaške potrebe niso naborniki

Zadnji krik mode so brezpilotni letalniki, ki gredo za med in predstavljajo visokotehnološki izdelek večje vrednosti, ki se ga v tem trenutku še da sestaviti v domači garaži in še vedno konkurirati najboljšim na trgu.

Področje brezpilotnikov je v času tehnološke revolucije, čez nekaj let ne bo več tako. Kdor bo imel uveljavljene modele, jih bo prodajal, drugi jih bodo lahko samo kupovali. Če že moramo povečati stroške za obrambo, je zdaj trenutek, da iz tega naredimo tudi dolgoročni posel. V zameno za znanje iz Ukrajine jim nudimo zajeten delež proizvodnje za nekaj let. Tak program že zelo uspešno deluje v Litvi in na Poljskem. Nobenega razloga ni, da se mu ne bi pridružili. Oboroževanje tako združimo z naložbami v domačo industrijo z visoko dodano vrednostjo.

Rešitev naših gospodarskih tegob ni prihod Uberja in podobne storitve z mizerno dodano vrednostjo, temveč investicije v visoko tehnologijo. Rešitev stanovanjskega vprašanja tudi niso subvencije za nakup precenjenih stanovanj in niso omejitve na višine najemnin, temveč gradnja zadostnega števila novih stanovanj, da si bo vsak lahko realno omilsil svojega. Rešitev za vojaške potrebe niso naborniki, temveč premišljene investicije, ki nam bodo koristile še čez sto let.

Pametne naložbe se bodo povrnile

Denar porabljen za investicije ni enak denarju porabljenem za vsakdanje stroške. Investicije se povrnejo, stroški vračajo.

Investirati moramo v našo prihodnost, naj si bo to v vojsko za zagotavljanje miru, stanovanja za zagotavljanje prihodnosti ali visokotehnološko industrijo. Vse to bo seveda stalo, toda niso vsi izdatki enako slabi. Pametne naložbe se bodo družbi in državi poplačale in povrnile ne enkrat, ampak stokrat.

Samo poskrbeti moramo, da bodo dejansko pametne.

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.