Vlada Janeza Janše je morala opustiti idejo o novih pooblastilih policije, ki bi lahko brez sodne odredbe pridobivala vse podatke o mobilnih telefonih oseb v samoizolaciji in vstopala v tuja stanovanja.
V predlagani noveli zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19, ki ga obravnavajo poslanci, namreč ni več 104. člena, ki je policiji dovoljeval sledenje telefonom. Šlo je za člen, v katerem je informacijska pooblaščenka videla "resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti".
Toda v zakonu ostaja večji del 103. člena, ki daje policiji številna nova pooblastila za "namen zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19". Koalicija je iz člena umaknila le dve predlagani pooblastili: da lahko policija vstopa v tuje stanovanje brez sodne odredbe in izdela fotorobota.
Zelena luč za "policijsko državo"?
Vsa ostala pooblastila za zagotavljanje odločb o karanteni so ostala v predlogu. To so:
- zbiranje obvestil,
- vabljenje,
- opozarjanje,
- ukazovanje,
- ugotavljanje identitete oseb in izvajanje identifikacijskega postopka,
- iskanje oseb,
- izvajanje prepoznave oseb po fotografijah,
- postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami,
- začasno omejevanje gibanja oseb,
- privedba osebe in
- zbiranje in obdelovanje podatkov.
Za zdaj ni jasno, ali bo člen policistom dovoljeval, da lahko po novem pridobivajo osebne in zdravstvene podatke zdravih in okuženih oseb, ki morajo v samoizolacijo ali karanteno.
Po prvotnem predlogu bi jih lahko policija za posamezne osebe hranila še 30 dni po koncu razglasitve epidemije COVID-19, torej do 15. junija, četudi bo obravnavana oseba že zdavnaj zapustila karanteno ali samoizolacijo. Po amandmaju, ki ga je vložila koalicija, lahko policisti dostopajo do osebnih podatkov posameznih oseb, ki jih bo upravljal in hranil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Gre tudi za podatke o odločbi o karanteni in omejitvah gibanja, ki jih policija ne bo smela hraniti.
V prvotni različici člena je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik videla poizkus "vzpostavitve policijske države". "Pooblastilo iz 103. člena pomeni dejansko širitev pooblastila policistov do te mere, da lahko zajamejo potencialno celotno prebivalstvo Republike Slovenije," je v ponedeljek sporočila Prelesnikova.
Kaj piše v sklepu o aktivaciji vojske
Pred nekaj urami je vlada v parlamentarno proceduro vložila tudi predlog sklepa, s katerim bi državni zbor aktiviral izjemna pooblastila Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje, določena v 37a. členu zakona o obrambi. O njem bo danes popoldne razpravljal odbor za obrambo. Za njegovo sprejetje potrebuje vlada večino dveh tretjin poslancev, ki je po zadnjih informacijah nima. Aktivaciji 37a. člena namreč še vedno nasprotujejo v LMŠ, SD in Levici.
V LMŠ so vladi še v začetku tedna ponudili roko. Za izjemna pooblastila vojski so bili pripravljeni glasovati, če bi koalicija pristala na njihove pogoje. Zahtevali so, da jih lahko vojska izvaja le ob meji s Hrvaško, v pasu največ do dva kilometra zračne črte, pod vodstvom policije in le do 30. aprila. Do takrat mora državni zbor prejemati tedenska poročila o njenem delovanju.
Iz sklepa je razvidno, da vlada ni pristala na te pogoje. Slovenska vojska bo namreč lahko:
- pooblastila izvajala v pet- in ne le dvokilometrskem pasu od državne meje.
- lahko delovala tudi na obeh mednarodnih letališčih (Ljubljana in Maribor), na območju Pirana in Izole, v Luki Koper in na koprskem pomolu.
Območja, na katerih bo lahko delovala vojska
- imela izjemna pooblastila največ do tri mesece od sprejetja sklepa, torej do julija.
- o izvajanju pooblastil bo državnemu zboru poročala na 14 dni.
Gradivo z "nepreverjenimi informacijami" iz Turčije
Vlada sicer v sklepu navaja, da Slovenska vojska potrebuje izjemna pooblastila, ker je policija preobremenjena. Pri tem navaja tri skupine razlogov:
1) Porast ilegalnih migracij. "Tveganje s področja ilegalnih migracij je zaradi pričakovanja poslabšanja situacije izrazito povečano. Pričakuje se bistveno povečanje števila ilegalnih prehodov v relativno kratkem času," piše v gradivu. Včeraj smo sicer poročali, da je epidemija COVID-19 domala zaustavila prihode beguncev in migrantov iz BiH (LINK). Med 1. januarjem in 9. marcem pa je mejo na dan v povprečju prečkalo 18 nezakonitih prebežnikov. V gradivu lahko še vedno preberemo podatek, da je na poti proti turško-grški meji okrog 76.000 ljudi, a da gre za "nepreverjeno informacijo turških pristojnih organov".
2) Pomanjkanje kadrov, ki je povezano z "negotovo stopnjo obolevanja policistov". "Dodatno obremenitev predstavlja vzpostavitev trinajstih kontrolnih točk na meji z Republiko Avstrijo in petih kontrolnih točk z Republiko Italijo," so zapisali v vladi. Že včeraj smo poročali, da bo policija do konca leta vpoklicala okrog 540 pomožnih policistov.
3) Obremenitev z ukrepi s področja javnega zdravja.
Če je policistov res premalo, zakaj bi varovali karantene?
In zdaj k bistvu. V policiji zatrjujejo, da že sedaj dnevno več kot 1000 policistov izvaja naloge, vezane na epidemijo COVID-19. Zakaj jo je torej smiselno obremenjevati z novimi pooblastili?
Če bo namreč policija dobila nova pooblastila, bo z njimi dejansko prevzela vse naloge zdravstvenih institucij, vezane na nadzor nad osebami v karanteni ali samoizolaciji. Po zadnjih podatkih je tako minister za zdravje Tomaž Gantar podpisal že 430 odločb o karanteni. V njej je trenutno 136 oseb, štiri odločbe pa so še v pripravi.
Če je vlado res strah, da bi se epidemija COVID-19 razširila med policisti, bi si z izjemnimi pooblastili naredila medvedjo uslugo. V tem primeru bodo namreč policisti dejansko v stikih z okuženimi osebami. To bi ob agresivnosti virusa povečalo tudi tveganje za obolevanje v njihovih vrstah.
Policiji bi lahko na koncu res zmanjkalo ljudi. In morda bi morala tudi del teh nalog začela prevzemati vojska.
