Nova vlada Janeza Janše je že na svoji prvi seji zamenjala načelnico generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc. Njene dolžnosti začasno kot namestnik opravlja brigadir Robert Glavaš. Čeprav se je v zadnjih dveh tednih večkrat omenjala možnost, da bo vlada imenovala novega načelnika generalštaba, se to ni zgodilo.
Po naših informacijah so razlog razhajanja med ministrom za obrambo Matejem Toninom in predsednikom vlade Janezom Janšo. Več virov nam je v zadnjih dneh zatrdilo, da si želi Janša na čelu vojske videti brigadirja Bojana Pograjca. Njegovi izbiri naj bi se upiral Matej Tonin.
Kdo vse je v igri za vrh vojske
Gre za nekdanjega poveljnika Natovih sil za Kosovo (KFOR), ki je bil leta 2017 imenovan za načelnika štaba generalštaba v nazivu generalmajor. Istega leta je bil kandidat za poveljnika poveljstev sil, a je tedanja ministrica Andreja Katič za položaj izbrala Milka Petka. Pred dvema tednoma je poveljstvo sil prevzel brigadir Miha Škerbinc.
Bojan Pograjc je sicer dolgoletni prijatelj Janeza Janše iz alpinističnih in gorniških krogov. Toda Tonin si na vrhu vojske očitno želi videti drugega človeka. Koga, za zdaj ni uradno znano. Viri ob Glavašu omenjajo še dva kandidata:
- Milana Žurmana, donedavnega poveljnika sil Slovenske vojske in nekdanjega poveljnika logistične brigade Slovenske vojske.
- Romana Urbanča, poveljnika 1. brigade Slovenske vojske in nekdanjega vodjo nacionalnega vojaškega predstavništva pri zavezniškem poveljstvu za operacije. V igri za najvišji položaj v slovenski vojski je bil že julija lani, a je povabilo tedanjega ministra za obrambo Karla Erjavca zavrnil.
Od imenovanja načelnika generalštaba bodo odvisna tudi ostala pomembna kadrovanja v vojski. Minister za obrambo namreč na predlog načelnika imenuje poveljnike in njihove namestnike v mirnodobni sestavi, samostojnih bataljonih ter njim enakih ali višjih enot vojne sestave.
Vlada kliče pomožne policiste
Medtem ko vojska še vedno nima načelnika generalštaba, bo vlada danes na dopisni seji razpravljala o aktivaciji 37a. člena zakona o obrambi, ki bi vojski dal izjemna pooblastila pri širšem varovanju državne meje.
Za aktivacijo bo vlada potrebovala dvotretjinsko večino 60 poslancev državnem zboru, ki je trenutno še nima. Aktivaciji člena namreč nasprotujejo v SD in Levici, v LMŠ pa jo pogojujejo s sprejetjem več dopolnil.
Ključno je vprašanje, zakaj vojska v tem trenutku potrebuje pooblastila, če je že po obstoječi zakonodaji na voljo za pomoč v boju z epidemijo COVID-19. Ustavno sodišče je že leta 2016 razsodilo, da je "širše varovanje državne meje nedoločen pravni pojem, katerega vsebino je treba določiti v vsakem konkretnem primeru aktivacije".
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je pred dnevi pojasnil, da bi takšna aktivacija vojske razbremenila policijo. Za nemoteno opravljanje nalog policije je ministrstvo v vladno proceduro že vložilo predlog vpoklica 541 pomožnih policistov, ki bi naloge pri varovanju meje opravljali do konca leta.
"Kadrovska zasedenost slovenske policije jepovprečno 70-odstotna, na nekaterih policijskih postajah pa samo 60-odstotna ali manj. Policiji tako primanjkujejo tudi policisti za varovanje državne meje. (...) Pričakovati je mogoče tudi, da bi zaradi posledic koronavirusa prišlo do izpada večjega števila aktivnih policistov, ki bi jih nadomestili s pomožnimi policisti," piše v gradivu.
COVID-19 ustavil tudi migrante
Ali policija ob vpoklicu pomožnih policistov na meji potrebuje še vojsko? Kaj o dogajanju na južni meji pravijo podatki?
Trenutne številke nezakonitih prihodov meje so daleč od tistih iz let 2015 in 2016. Lani so policisti obravnavali 16.000 nezakonitih prehodov državne meje ali v povprečju 43 na dan. Do 9. marca letos so policisti obravnavali 1.250 nezakonitih prehodov ali v povprečju 18 na dan. To je 18,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Toda pri tem velja opozoriti, da je izbruh epidemije zaustavil tudi migrantske poti. "Letošnji januar se je začel z večjim številom od lani. V februarju je bilo ilegalnih prehodov manj, na število lahko vplivajo tudi situacija in ukrepi glede pandemije COVID-19," so pojasnili na policiji.
Že pred dnevi je turška vlada z grške meje nazaj v notranjost preselila večje število beguncev in migrantov, za katere je pred tem odprla mejo z Grčijo. Tisti, ki so se prebili čez mejo, so obtičali v taboriščih na grških otokih.
V BiH še 7000 ljudi
V Bosni in Hercegovini se tako trenutno nahaja še približno 7000 migrantov in beguncev, ki so nastanjeni v tamkajšnjih taboriščih. Pripadniki posameznih etničnih skupin med njimi so se po podatkih s terena kolektivno izolirali v improvizirane karantene. Še lani je po podatkih Urada OZN za begunce (UNHCR) vstopilo dobrih 30.000 migrantov, a se ljudje zaradi epidemije ne odpravljajo več na nevarno pot. Tudi humanitarna pomoč se je praktično ustavila.
"Položaj ni več tako alarmanten kot pred dnevi. Mislim, da je to posledica razvoja epidemije v Italiji, Avstriji, Nemčiji in drugih državah, do katerih so se migranti želeli prebiti," je za nemški Deutsche Welle pred tednom dni dejal župan Tuzle Jasmin Imamović in dodal: "Večina migrantov se je premislila zaradi nevarnosti in ukrepov, ki so jih države sprejele zaradi COVID-19."
Lani so policisti najpogosteje obravnavali državljane Pakistana, Alžirije in Afganistana. Državljani Pakistana so predstavljali četrtino vseh. Tudi pri dobri petini letošnjih prehodov gre za državljane Maroka in Pakistana.
