Klopni meningoencefalitis je huda virusna bolezen osrednjega živčnega sistema. Povzroča motnje spomina, govora in paralizo, en odstotek obolelih umre. Učinkovit ukrep je cepljenje. Oglas podpira podjetje Pfizer.
Zgornja reklama je ena izmed številnih, ki jih danes lahko slišimo na radiu. V epidemiji smrtonosnega respiratornega virusa po radiu redno slišimo reklame za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, toda niti ene za cepljenje proti covid-19, ki je kruto zaznamoval že drugo leto zapored.
Covid-19 je v času pisanja pokopal že več kot štiri tisoč ljudi. Interes za cepljenje je usahnil, bližamo se številki 800 tisoč, v kratkem jo bomo presegli, toda številke 900 tisoč cepljenih ne bomo dosegli brez velikih naporov. Toda cilj ni 900 tisoč cepljenih, za obvladanje divjega seva (izvornega SARS CoV-2) potrebujemo vsaj 1,2 milijona cepljenih. Sev Alfa (Angleška različica), ki pri nas že več mesecev prevladuje, je bistveno bolj nalezljiv in potrebujemo vsaj milijon in pol cepljenih, če ga želimo ustaviti. Toda pri nas se je že pojavil sev Delta (Indijska različica), ki naj bi bil še 60-odstotno bolj nalezljiv od seva Alfa. Da preprečimo epidemijo seva Delta, potrebujemo več kot 1,6 milijona cepljenih – še enkrat toliko, kot je trenutnega interesa za cepljenje.
In še vedno nimamo nobene kampanje promocije cepljenja.
Preberite še:
Diktatura bande štirih #kolumna
V Nemčiji so s kampanjo promocije cepljenja začeli novembra lani, še preden smo imeli cepivo. Kampanja je imela nekaj težav, veliko smešnih trenutkov, požela je plaz kritik, toda v Nemčiji več kot 70 odstotkov ljudi pravi, da se bodo cepili. Pri nas je ta številka očitno skoraj polovico nižja. Od Madžarske smo si izposodili 300 tisoč odmerkov cepiva AstraZeneca in pozabili, da moramo najti interesente za to cepivo. Zaloga neporabljenih odmerkov je nenadoma poskočila za 300 tisoč odmerkov in tam obstala. Trenutno imamo na zalogi približno pol milijona odmerkov, ki jih očitno nihče noče.
In še vedno nimamo nobene kampanje promocije cepljenja.
Cepilni centri so odprli svoja vrata. Kjerkoli se lahko cepimo brez predhodnega naročila. Po dveh fiaskih okoli zamud naročanja na cepljenje, številnih težavah pri prijavi, podvajanju naročil, cepljenju s tremi odmerki, nekonsistentnemu razpošiljanju cepiva in ostalih tegobah, ki jih lahko izvedejo le profesionalni diletanti, je bil to svež veter. Morda je res najbolje red prepustiti ljudskim množicam in ljudi pustiti, naj čakajo v vrstah v upanju, da bodo danes mogoče prišli do cepiva. Slabše od tega, kar je vlada uspela zagotoviti, že ne bo. Po približno 4000 odmerkov je prišlo manj kot 2000 ljudi, cepilni centri samevajo. V Sloveniji smo cepljeni že vsi, ki smo se hoteli cepiti, izjeme so resnično redke. V vrstah čakajo samo še tisti, ki želijo lažje na dopust.
In še vedno nimamo nobene kampanje promocije cepljenja.
Preberite še:
Butalsko cepivo proti pameti #kolumna
Velike težave imajo v Franciji, kjer imajo ene največjih nasprotnikov cepljenja v Evropi. Eden je celo ponujal denarne nagrade za zgodbe, ki bi jih lahko uporabili proti cepivu proizvajalca Pfizer. Kampanja promocije cepljenja se je začela marca s serijo posrečenih videoposnetkov, ki kažejo sanje vseh: vrnitev v normalnost. Uspeh je viden, v Franciji je cepljenih že polovica državljanov in se nezadržno nadaljuje. Pri nas se ustavlja pod štiridesetimi odstotki.
In še vedno nimamo nobene kampanje promocije cepljenja.
Milan Krek, vodja NIJZ, je pred dnevi govoril o vaseh, kjer bivajo ljudje brez izpita in brez avtobusa, nepokretni in brez možnosti obiskati zdravnika. Pozval je, naj se cepilni centri organizirajo, naj gredo v vasi in poiščejo te reveže in jih precepijo. Očitno je pozabil, da imamo v Sloveniji precej dobro organizirano patronažno službo in je bilo pred nekaj meseci precej polemike okoli vprašanja, kakšno cepivo bi namenili za cepljenje na domu – Pfizer (primernejše za starejše) ali AstraZeneca (lažji transport).
In še vedno nimamo nobene kampanje promocije cepljenja.
Zmaga v vojni hitrega cepljenja ne bo pripadla državam, ki so cepivo dobile prve in tudi ne državam, ki so hitro pocepile najbolj ranljive. Dejanski zmagovalci bodo države, ki bodo uspešno precepile od 70 do 80 odstotkov državljanov, brez zateka k prisili. To so države, kjer vlade niso zlorabljale epidemije za nagrajevanje prvorazrednih, ampak so pokazale mejo resnosti in odraslosti in krizo vzele kot izziv, ki ga morejo rešiti. Države, kjer so epidemijo zlorabili za obračunavanje s političnimi nasprotniki, promoviranje lastnih 'strokovnjakov' (ki pogosto sploh nimajo kompetenc za ta vprašanja) in diskreditacije strokovnih inštitucij, bodo trpele. Ljudje se ne bodo hoteli cepiti in jeseni jih bo čakal ponoven krog zaprtij, nove gospodarske stiske in novi dolgovi, ki jih bodo odplačevale še generacije zanamcev.
In še vedno nimamo nobene kampanje promocije cepljenja.
Preberite še:
Deset mučnih mesecev z Jelkom Kacinom #video #grafika
Kljub vsemu bi bralce pozval, da se cepijo. Virus je postal endemičen, za izkoreninjenje bo potrebno precepiti bistveno več ljudi, kot je to trenutno možno – cepiva so registrirana v najboljšem primeru za starejše od 12 let, toda samo mlajših od 12 let je že dovolj za vsakoletno ponavljanje zgodbe iz preteklih 15 mesecev. Tega od vlade ne boste slišali, minister Janez Poklukar vam tega ne bo povedal, Krek niti ne razume pomena polovice besed v tej kolumni. Kljub zagotovilom, da je druga razglasitev dokončne zmage res dokončna, vam zagotavljam, da bomo imeli jeseni še en izbruh covid-19. Od nas in naše precepljenosti bo odvisno, kako hud bo.
In še vedno nimamo nobene kampanje promocije cepljenja.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
