Morda niste vedeli, toda Anže Logar hodi na kosilo in pije kavo. Enkrat z Borutom Pahorjem, ki po odhodu iz predsedniške palače išče svoje mesto pod političnim soncem. Drugič z Mirom Cerarjem, ki je nekoč svojo stranko prepustil Zdravku Počivalšku, zdaj pa nam govori o "ozadjih". Anže Logar je "in". Beremo, da ima politični kapital. Da je najbolj priljubljen politik v državi. Da hodi na kave. Da ima načrt.
Težava je le, da verjetno niti sam ne ve, ali ga je sploh mogoče uresničiti.
Anže Logar je mojster političnega marketinga. Ve, kaj ljudje želijo slišati in česa ne. Ve, da imajo slovenski mediji spomin zlate ribice, ne nujno tiste Pahorjeve. Ve, da jim lahko vsako trivialnost proda kot suho zlato. V pol leta mu je zato uspelo navidez nemogoče. Iz nekdanjega zunanjega ministra v Janševi vladi, ki je Slovenijo potiskala v objem Viktorja Orbana, je postal kopija Boruta Pahorja.
To vlogo je Logar igral v kampanji - in igra jo še naprej. V očeh medijev se je "očistil". Opral se je vseh grehov stranke, v kateri je še vedno številka dve, a deluje, kot da z njo nima več nič. Nastopa kot samooklicani "povezovalec", kot nekakšen nadpolitik brez konkretnejših stališč o ničemer. Celo poraz proti Nataši Pirc Musar je z napovedjo, da "smo na začetku nečesa velikega" dejansko pretvoril v zmago.
Medijem meče drobtinice. Govori o konvenciji za prihodnost, o razpravi o ključnih izzivih za prihodnost, ki so pred nami, o odpiranju javnega prostora ... Pošilja jim fotografije kosil in kav. Zbuja vtis, da je v jedru novega političnega vrelišča. Da se okrog njega "dogaja". Da smo dobili novo politično zvezdo, ki bo leta 2026 zmagala na parlamentarnih volitvah in post-Janševo desnico v preobleki novega Gregorja Viranta popeljala na oblast.
Še vedno verjamete, da se bo prvak SDS umaknil?
Toda pri tej Logarjevi enačbi nam ob vsem medijskem poliranju navkljub vedno znova zmanjka ključna spremenljivka. Tisti "X", slon v sobi, kot bi rekli Američani, o katerem ne Logar ne kdo drug iz njegove bližine ne želi govoriti: kje točno v tej zgodbi je prostor za Janeza Janšo?
Po vseh volilnih in referendumskih porazih je prvak SDS še vedno tu. Nič ne kaže, da bi bil vlogo hegemona desnice pripravljen izpustiti iz rok. Ravno nasprotno. Po tem, ko se je za kratek čas umaknil iz javnosti in s kokicami v rokah opazoval odhajanje Tatjane Bobnar iz vlade Roberta Goloba, je z novoletno dramatično poslanico napovedal "prihodnost, ki je še nismo videli". Po NSi udari vsakič, ko ta ne želi biti več zgolj drugo oko iste glave. Medtem s svojim prijateljem Aleksandrom Vučićem kuha mednarodne afere in znova nabira vojsko, od predstavnikov velikega kapitala do zdravniških baronov. Po novem govori o "ponavljanju vaje iz leta 1991".
Vse to so sporočila, ki so bolj kot navzven usmerjena navznoter: "Nikamor ne odhajam, nič se ne bo spremenilo. Še vedno bom tu, opustite vsako upanje tisti, ki mislite drugače." Seveda Janša ve, da razmere v nobeni stranki, ki bi pretrpela toliko udarcev, ne morejo biti rožnate. Poraz v "bitki vseh bitk" lanskega aprila je pustil travmatične učinke. Zagotovo je tudi sam Janša slišal za teorije zarote, da je v resnici on sam agent "globoke države", ki načrtno blokira razcvet slovenske desnice.
Je Janšo mogoče menjati, ne da SDS razpade?
A pri teh praznih ugibanjih, ali in kdaj bi lahko Logar nasledil Janšo, politični analitiki pozabljajo na več pomembnih dejstev. Najprej, SDS v sedanji obliki in organiziranosti pač ni stranka, ki bi jo lahko kdorkoli prevzel mimo Janševe volje. Nima le političnega, ampak še vedno močno ekonomsko, obveščevalno in propagandno krilo. Strukturirana je kot družinsko podjetje, izrazito hierarhično. Ne dvomite, da so članki za potencialni obračun z Logarjem že zdavnaj napisani.
Še pomembneje: kdor po dveh letih in pol "janšizma" še vedno misli, da je težava SDS le "slaba" (beri: nesramna, žaljiva, nacionalistična, primitivna) komunikacija, živi na Luni.
V SDS se je v zadnjih letih okrepilo trdo jedro, ki jo je premaknilo na rob skrajne desnice, iz konzervativizma v desni populizem. Janševa politična prijateljica je vodja italijanske post-fašistične stranke.
Trenutna ideologija in način političnega delovanja SDS sta recept za pot v politično osamo. To zagotovo dobro ve tudi Logar. Gre tudi za sociološko vprašanje. V Sloveniji živi na tisoče ljudi, zdaj večinoma že poznih srednjih let ali starejših, ki jim pogled na svet že dve desetletji ali več v največji meri riše propaganda SDS. Od leta 2015 jih vsak dan "hranijo" z Nova24TV. Je sploh mogoče Janšo zamenjati, ne da stranka razpade?
"Logar se o svojih potezah usklajuje z Janšo"
Poizkušajmo se zato za hip postaviti v glavo Anžeta Logarja. V rokah imamo odlično popotnico s predsedniških volitev, le da zdaj ne vemo, kaj točno bi s tem počeli. Mediji nas imajo radi, Janševi izpadi se ne lepijo na nas. Imamo varno, dobro plačano službo v parlamentu. Čas ne dela za nas, ker politični kapital hitro bledi. Vsak dan se zato zbudimo z isto dilemo: kako dati nekaj od sebe, ne da bi razjezili svojega političnega "očeta", ki bi nas takoj odstranil iz cone udobja?
Možen odgovor, ki nam omogoča hojo po tej vrvi, je le eden: javnosti še naprej prodajaš "pahorjanstvo", medtem pa snuješ politični projekt, ki bo v odločilnih trenutkih za matico odigral vlogo satelita. "Anže Logar se o svojih potezah sicer posvetuje in usklajuje z Janezom Janšo," smo lahko pred dnevi prebrali na portalu N1.
In to je vse, kar je o "fenomenu Logar" za zdaj treba vedeti.
