Lastnika Pop TV in Telemacha imata novega šefa. Zakaj je to lahko pomembno za volitve?

Prihaja poletje, ko slovenski mediji javnosti najraje servirajo novice o vročinskih valovih, fotografije računov iz hrvaških lokalov in prizore kolon na prepolnih avtocestah. Toda v istem času je precej bolj zanimivo dogajanje pod površjem. Torej tam, kjer se obračajo velikanski kapitalski vložki, ki odločajo o usodi te države. V senci, daleč od oči javnosti in dnevnih zgodbic.

V zadnjih dneh sta se tako zgodila dva pomembna premika na polju, kjer se kapital sreča s politiko. Oba utegneta odločilno zaznamovati podobo domače medijske krajine v mesecih pred prihajajočimi volitvami. Morda bosta celo neposredno vplivala na njihov razplet. 

Prva "bomba" je že pred časom prišla s Češke. Z junijem je namreč prišlo do zamenjave na čelu češkega konglomerata PPF, ki lastniško obvladuje podjetje Pro Plus, izdajatelja televizijskih postaj Pop TV in Kanal A. S položaja prvega moža se poslavlja eden najbogatejših Čehov Jiří Šmejc.

Druga "bomba" je eksplodirala pred dnevi. Britanski lastniki United Group, ki ima v Sloveniji v lasti telekomunikacijskega operaterja Telemach in portal N1, so namreč iz odločanja dokončno odrezali Dragana Šolaka, dolgoletnega medijskega mogotca in ustanovitelja te skupine. 

Zakaj sta obe tako pomembni za dogajanje v Sloveniji? In kaj ju povezuje?

Preberite:
Češki lastniki Pop TV, Dragan Šolak in "gazde" Slovenije v zadnji bitki za medije

Česa eden najbogatejših Čehov v Sloveniji ni dobil 

Začnimo s Čehi. Jiří Šmejc in njegovi prijatelji iz tamkajšnjih kapitalskih krogov zelo dobro razumejo, kako deluje Slovenija. Če želiš kupiti nekaj res velikega, kar je tako ali drugače povezano z državo, potrebuješ tako medij, ki se ga bo oblast bala, kot dobro omrežje.

Že Pop TV so Čehi v resnici prevzeli z upanjem, da bodo s tem prišli do Telekoma Slovenije. Ne le, da se to ni zgodilo. Pod tretjo Janševo vlado so skoraj ostali brez njegovega denarja za transmisijo in mest na daljincu. Ko je prvotni načrt padel v vodo, so Pro Plus spremenili v kravo molznico za črpanje denarja, ki ga podjetje ustvarja z dominantnim položajem na domačem oglaševalskem trgu. Glavnino domačega medijskega kolača so usmerjali v druge naložbe, predvsem na Hrvaškem. 

Šmejc je imel v Sloveniji tako moč kot lastne interese. Veljal je za osebo s ključnim vplivom na smer uredniške politike Pop TV. Slovenski prijatelji so mu razložili, da lahko z njo usodno kroji razplet volitev. Toda Šmejca je precej bolj kot Pop TV zanimala Športna loterija, domači monopolist na trgu športnih stav. V času vlade Roberta Goloba jo je dvakrat neuspešno kupoval. Ni skrivnost, da je propad tega posla, vrednega 65 milijonov evrov, povzročil precej nezadovoljstva. Tako na Češkem kot v Sloveniji. 

Še konec aprila je Šmejc obiskal Slovenijo, kamor je na hitro priletel z zasebnim letalom. Kaj je bil razlog njegovega obiska, uradno seveda ne vemo. Menda se je v Ljubljani srečal z osebo, ki v naši državi vleče številne niti vpliva. Pri tem se je ves čas špekuliralo, da so Čehi Pro Plus pripravljeni prodati, če bi zanj dobili resno ponudbo. Beri: 250 milijonov evrov. 

Preberite še:
Kako Čehi črpajo milijone iz Pop TV

Kaj ima s "pokom" med Britanci in Šolakom Vučić?

Tu pridemo do Šolaka, ki se je dlje časa omenjal kot potencialni kupec Pop TV, a je zdaj iz teh kombinacij izpadel. Konflikt v United Group se je kuhal dlje časa. Ne le zaradi trka kultur med Šolakom, samorastniškim poslovnežem iz Kragujevca, in britanskim skladom, ki postaja nervozen, saj mu naložbe v United Group po šestih letih nikakor ne uspe prodati. 

Že dva meseca nazaj je tako Šolak proti Britancem vložil tožbo, s katero je zahteval izplačilo 200 milijonov evrov bonusa pri prodaji telekomunikacijskega operaterja v Srbiji. Ni dobil denarja, ampak košarico. 

Toda teorije in razlage, kaj se v resnici zgodilo v United Group, gredo tudi v politične in celo geostrateške vode. Šolak namreč ni (bil) "običajen" medijski mogotec, ampak sovražnik številka ena srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Njegova oblast počne vse, da že pred tem novim valom protestov in morebitnimi volitvami utiša tamkajšnjo televizijo N1, ki jo je oklicala za opozicijsko. 

Že februarja letos so se v United Group odločili prodati srbskega operaterja SBB. Kupca: češki PPF in državni telekom iz Združenih arabskih emiratov, ki jim je Vučić zaupal gradnjo "Beograda na vodi", paradni projekt svoje vladavine. To seveda povečuje tveganje, da N1 v Srbiji že kmalu izgine iz operaterjeve programske sheme. Da največje države EU zaradi različnih razlogov še niso dvignile rok nad Vučićem, so verjetno ugotovili tudi britanski lastniki United Group. 

Preberite še:
Prodaja T-2 je začetek spopada Šolaka in čeških lastnikov Pop TV

Prave "gazde" Slovenije

Pod črto: v Sloveniji imamo Čehe, ki imajo v rokah največjo televizijo, in Britance, ki bodo kmalu obvladovali največ kablov. Če jim bo varuh konkurence prižgal zeleno luč za združitev Telemacha in T-2, bo namreč nastal operater, večji od Telekoma Slovenije. Tako Čehi kot Britanci so skupni interes že našli v Srbiji. In oboji so v fazi, ko so pripravljeni na nove "deale", morda tudi v Sloveniji.

Na vprašanje, od kod bi lahko v prihodnjih mesecih na hitro prišel denar za morebitni prevzem Pop TV, je tako možen le en odgovor – z Madžarske, ki jo razplet volitev v Sloveniji zanima tako zaradi političnih kot poslovnih interesov. In naprej: še zdaleč ni mogoče izključiti možnosti, da bo največji "kablaš" v Sloveniji že kmalu le naložba v rokah kapitala iz ene od Zalivskih držav, ki bo vedno pripravljen na dogovore z lokalnimi avtokrati. 

Pol leta nazaj smo na tem mestu zapisali naslednje: "V prostoru med Čehi in Šolakom je že nastalo omrežje ljudi, pravih 'gazd' Slovenije, ki bodo v tej dinamiki skušali najti najboljšo rešitev, seveda zase. Saj veste, kako gre pri nas: eni pomagajo, drugi obljubljajo, tretji igrajo za obe strani. S temi vzvodi bodo vedno znova mahali pred nosom vladajoči politiki in vsem tistim, ki ne bodo želeli plesati po njihovih notah."

Danes se tako pred nami počasi, a vztrajno že riše zemljevid oligarhizirane države s centri moči iz Prage, Londona, Luksemburga, Zagreba, Beograda ali Budimpešte. In to ne, da bi ljudje, zatopljeni v novice o vročinskih valovih in računih za kavo na Hrvaškem, za to sploh vedeli.