Čez tri dni se bo v Budimpešti pisala zgodovina. Madžarska bo zelo verjetno postala prva članica EU, ki bo dokončno izbrisana s seznama demokratičnih držav.
Tamkajšnji parlament bo namreč odločal o sprejetju zakonodaje, ki bi vladi Viktorja Orbana omogočila večmesečno podaljševanje že uvedenega izrednega stanja. V tem času bi vladala z dekreti, ki bi jih lahko sprejemala brez parlamenta. Ne le, da nova zakonodaja začasno ukinja volitve in referendume. Uvaja tudi zaporne kazni do pet let za objavljanje "napačnih" ali "izkrivljenih" dejstev. Beri: vlada lahko začne za rešetke pošiljati tudi novinarje, ki jih je pred tem pregnala iz osrednjih medijev na spletne portale.
Še enkrat: ne govorimo o Rusiji, Turčiji ali drugih državah z avtoritarnimi režimi, ki skušajo ohraniti vsaj fasado demokracije, ampak o Madžarski, trinajsti največji državi Unije.
Orban je prišel na cilj
Seveda ne gre za presenečenje. Gre le za končno točko deset let trajajočega procesa razgradnje madžarske demokracije. Orbanova oblast je bila že do zdaj daleč največji kršitelj evropskih pravil in demokratičnih standardov. Podredila si je sodno vejo oblasti, centralno banko, medije in vse ostale podsisteme madžarske družbe. V EU je ostajala le zaradi milijard evrov iz Bruslja, ki jih preusmerja na račune prijateljskih podjetij.
"Prav početje Viktorja Orbana, najtesnejšega Janševega političnega zaveznika in financerja njegovih 'medijev', je ključen razlog, da je treba vsak ukrep vlade za boj proti epidemiji gledati tudi z vidika tveganj za slovensko demokracijo."
Toda zdaj gre Orban še stopnjo ali dve višje (ali nižje). Ne verjemite propagandi, da gre za nujo v boju proti bolezni. Pri COVID-19 je Orban enako kot Donald Trump glavo tiščal v pesek. Izbruh na Madžarskem je najprej pripisal migrantom iz Irana. Bolne migrante so nato skupaj z zdravimi poslali v skupinsko karanteno. Čeprav ima Madžarska devet milijonov prebivalcev, je testirala nekajkrat manj ljudi kot Slovenija, zato je logično, da ima tudi manj ugotovljenih okužb. Še javno življenje je začela zapirati pozneje kot Slovenija.
Zdaj bo Orban epidemijo, med katero je pozornost Evrope usmerjena v virus, izkoristil za druge namene. Če je šla Madžarska v karanteno še kot avtoritarna "iliberalna demokracija", bo v njej mutirala v diktaturo, srhljivo podobno srednjevropskim medvojnim režimom ali arabskim režimom. To je velika nevarnost – ne le za EU, ki je z vsako krizo bolj imuna na odmike od "evropske ideje", ampak tudi za Slovenijo.
Os Budimpešta-Ljubljana je realnost
V Sloveniji namreč vlado vodi stranka, ki ne bi mogla biti tesneje povezana z Orbanom. V ideološkem smislu sta Janševa SDS in Orbanova stranka Fidesz v celoti na liniji. Obe sovražnike vidita v migrantih, Georgu Sorosu, LGBT gibanjih, levičarjih, kritičnih intelektualcih in neposlušnih novinarjih. Njuni poslanci v Evropskem parlamentu glasujejo identično. Kar je najpomembneje, Orbanov krog meče milijone evrov v propagandni aparat SDS, ki je zdaj tudi pomembna kadrovska baza nove vlade.
"Dilema zdravje ali demokracija je lažna, vsiljena. Ni nam treba trajno izbirati med enim in drugim."
Os Budimpešta-Ljubljana je danes realnost. Madžarski zunanji minister je prvi tuji državnik, ki je po zamenjavi vlade prišel na obisk v našo državo. V SDS Slovenijo vidijo kot peto članico višegrajske skupine držav. Ne gre dvomiti, da bo Slovenija predsedovanje EU izkoristila za pomoč Orbanu v bojih z evropsko komisijo in največjimi članicami. Madžarska ima pri nas številne kulturne, politične in ekonomske interese: Petrol, banke, Luko Koper ...
Priča smo torej nečemu novemu. Še nikoli v novejši zgodovini Slovenije katera od sosednjih držav ni imela tako močnih vzvodov vpliva, ki bi segali neposredno v vrh vlade. In Janezu Janši se nič od tega, kar počne Orban na Madžarskem, ne zdi narobe. Ravno nasprotno.
Zdravje ali demokracija je lažna dilema
Prav početje najtesnejšega Janševega političnega zaveznika in financerja njegovih "medijev" je ključen razlog, da je treba vsak ukrep vlade za boj proti epidemiji gledati tudi z vidika tveganj za slovensko demokracijo.
Drži, razmere so izredne, toda dilema zdravje ali demokracija je v našem primeru lažna, vsiljena. Ni nam treba trajno izbirati med enim in drugim. Vsi se strinjamo: karantena, zaprto javno življenje, več milijard evrov vredni gospodarski ukrepi in vojska, ki bi v primeru izbruha večjih razsežnosti pomagala civilni zaščiti, so nujnost. S tem je treba živeti in – preživeti.
"Že sama razprava o aktivaciji izjemnih pooblastil vojski je Janševa zmaga. Migranti so hrana za njegovo bazo."
Toda druga zgodba je vse ostalo: twitter-pozivi ustavnim pravnikom, ki so v resnici namenjeni vsem drugim, iskanje kreativnih rešitev pri skrajševanju zakonodajnih postopkov, javni napadi na RTV in druge medije, tiralice na Nova24TV, oteževanje dostopa do informacij javnega značaja, militarizacija boja proti epidemiji, izključitev zdravstvene stroke z novinarskih konferenc, pozivi prostovoljcem "z vojaškimi veščinami" ... Sporni posli z dobavo mask, ki jih vodi naveza SDS-SMC, bi morali že danes sprožiti vse alarme, a jih začuda ne.
Že razprava o vojski je Janševa zmaga
Čeprav hiter umik predloga o povišanju plač ministrom nakazuje na Janševo šibkost, je vtis napačen. Njegova kadrovska kombinatorika bo imela v prihodnjih tednih le en cilj: dokončno prevlado SDS znotraj vlade. Napak iz prve in druge vlade ne bo ponavljal. V tretji ne bo prostora za bajuke in virante, ki bi ugovarjali Janševim odločitvam.
V tej luči in razmerah je prvak SDS pričakovano prevzel pobudo tudi v razmerju do opozicije, ki si še vedno liže rane po samosesutju Šarčeve vlade. Že sama razprava o aktivaciji izjemnih pooblastil vojski, ki da jih potrebuje zaradi migrantov, je Janševa zmaga. Migranti so hrana za njegovo bazo. Janša ji mora dokazati, da bo pri tem vprašanju še bolj neizprosen, kot sta bila Miro Cerar in Marjan Šarec, čeprav pri tem ne bo imel lahkega dela.
Obenem razprava o vojski z dnevnega reda umika druge, pomembnejše teme. Recimo posle z dobavo opreme, ki jih javno brani novi državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, zamenjave na vrhu institucij, morebitne luknje v paketih "proti-korona" ukrepov, nekatere odločitve, povezane z epidemijo v domu za starejše v Šmarju pri Jelšah ...
Bi Janša kot šef opozicije o njih molčal, ker da "v tem trenutku ni čas za delitve"? Premislite še enkrat.
Ene države bodo bolj, druge manj demokratične
Zgodovina in Borut Pahor sta nas naučila, da je kriza tudi priložnost. Ene države (Nemčija, Francija, Nova Zelandija) jo bodo izkoristile za okrepitev veznih tkiv družbe in krepitev javnih zdravstvenih sistemov. Gre za trdne in zrele demokracije. Druge (Madžarska, Izrael) jo izrabljajo še za večjo koncentracijo oblasti v rokah peščice. Vse bodo poizkušale pod krinko zdravja krepiti posege v zasebnost ljudi. Človekove pravice in svoboščine bodo na novi preizkušnji.
Na tem razpotju je tudi Slovenija. Ne gre se slepiti: kritična presoja dogajanja v družbi je v tem trenutku enako državotvorna kot življenje v karanteni. Omejevalne ukrepe za zdravje ljudi je treba spoštovati. O vsem drugem, kar pride zraven, je treba spraševati, dvomiti, razpravljati ...
Ne verjamete? Ste si še pred leti predstavljali, da bo Bruselj mirno gledal konec demokracije v eni od članic EU?
