"Napačna je domneva, da se vse težave lahko rešijo zgolj z vrečo krompirja." (angleški pisatelj Douglas Adams v romanu O življenju, vesolju in sploh vsem)
Izmed vseh rodov velikih opic je najbolj nasilen človeški rod. Ljudje po svoji naravi nismo mirna bitja, če kaj, najdemo v nasilju nenavaden vir užitka. Povprečen triletnik se neizmerno zabava, ko potaca mravljo ali vrže kamen v psa, da se ta plaho umakne. Povprečen najstnik strelja v video igrah, gledamo filme o nasilju.
Imamo celo vrsto športov, kjer se v ringu stepeta dva pripadnika naše vrste in na koncu eden zmaga. Taki smo, taka je naša narava. Toda, če hočemo živeti v civilizirani družbi, je to naravo potrebno brzdati. Če želimo živeti v skupinah, ki so večje od desetih oseb, moramo nasilje uperiti drugam.
V minulem tednu nas je pretresel videoposnetek napada najstnic na vrstnico na strehi enega izmed nakupovalnih centrov v Celju. Fantje zraven niso bili nič boljši. Na žalost gre za precej vsakdanji dogodek, ki je k sreči dobil medijsko pozornost. Človeški rod je po naravi nasilen in pri mladostnikih je to resnično izrazito, toda to naravo je potrebno brzdati.
Preberite še:
Ko Slovenija ni več obljubljena dežela za tuje delavce #kolumna
Medijska pozornost ne bo rešila težav
V romanu O življenju, vesolju in sploh vsem Douglas Adams opiše ljudem podobne Vražjebojne Silastike s Striteraksa, bitja iz galaktične pradavnine, ki jim je za pretep zadoščalo že to, da ste se rodili. Popadel jih je bes, ki ga niso uspeli ukrotiti. Tudi Silastiki so potrebovali način, kako se obrzdati. Njihova rešitev je bila preprosta: kdor je po službeni dolžnosti nosil strelno orožje (policija, varnostniki, osnovnošolske učiteljice, idr.), je moral vsak dan vsaj dvajset minut pretepati vrečo krompirja, da je porabil odvečno agresijo in prestal dan.
Rešitev je delovala, dokler neka učiteljica ni ugotovila, da lahko krompir tudi strelja. Napačna je domneva, da se vse težave lahko rešijo zgolj z vrečo krompirja. Površne rešitve, ki se ne lotijo sržike problema, so v resnici obliži, ki ne rešijo ničesar.
Enako velja za mladino v našem primeru. Izjave, izobraževanja, kazni, medijska pozornost in vse ostalo ne bodo rešila globljih težav, ki se izražajo kot vrstniško nasilje. Vražjebojni Silastiki so težavo pretiranega nasilja v družbi reševali s pretepanjem krompirja, kar je delovalo le, dokler niso našli lažjega načina, kako bi se izživljali nad nedolžno zelenjavo. Tudi površne rešitve pri najstnikih, ki pokrpajo simptome, bodo delovale le, dokler ne bodo našli lažjega načina, kako doseči zahteve in rešitve, ki jim jih postavljamo.
Preberite še:
Zakaj imamo Magno raje kot Miho Šaleharja #kolumna
Vedno gre za nasilje skupine nad posameznikom
Težava ni prisotnost nasilja v družbi, ljudje smo prežeti z nasiljem že od pamtiveka. Težava je v resnici dopuščanje nasilja nad drugim živim bitjem, sploh nad sočlovekom. Najstniki se nikoli ne spravljajo nad naključno izbranega vrstnika, temveč vedno nad tistega, ki izstopa. Otroci in najstniki vedno napadejo tistega, ki ni del njihove skupine.
Vrstniško nasilje ne izhaja toliko iz človeške nagnjenosti do nasilja kot iz razklanosti družbe na "nas" in na "njih", ločitve na "slovence" in "čefurje", deljenja na "rdeče" in "bele". Vse to so načini deljenja, ki so nam povsem vsakdanji. In nasilje med vrstniki je vedno nasilje skupine nad posameznikom, ki je drugačen in v tistem trenutku izoliran.
Drugače povedano, ukrepi za boj proti vrstniškemu nasilju bodo pomagali toliko, kot je krompir pomagal Vražjebojnim Silastikom. Nekaj časa bo morda malo bolje, potem bo šlo naprej po starem. Če želimo trajno omiliti težavo vrstniškega nasilja, moramo korenito spremeniti svojo miselnost o tem, kako naj naša družba deluje. Zmanjšati moramo delitve in graditi družbo mostov in lestev, ne jarkov, zidov in bodeče žice.
Preberite še:
Trump kot Al Capone: do živega mu je prišla šele davkarija #kolumna
Zakaj so najstniki nasilni?
Dokler bo sprejemljivo, da ena stran v parlamentu hujska svoje volivce proti "temnim možem" in plačuje nagrade za ksenofobno "literaturo", v kateri mali slovenski fant z dedovo sabljo ščiti vas pred begunci, se bodo tudi najstniki tepli med sabo. Dokler bo sprejemljivo, da druga stran v taistem parlamentu besedo "profit" uporablja kot prispodobo za nekaj umazanega, kar hočejo grdi možje z denarjem, bodo otroci razdeljeni in mrko zrli v drug drugega. Nasilništvo bo samo še vprašanje časa. Sprejemljivost tega nasilja, nasilja delitve in razdeljevanja je sržika problema, ki se kaže tudi kot nasilje med mladostniki.
Otroci in najstniki so odraz svojih staršev in ti družbe, v kateri živijo. Dokler je sprejemljivo, da določeni posamezniki aktivno delijo skupine ljudi na "dobre" in "slabe" sebi v prid, tudi najstniškega nasilja ne bomo rešili. Odločiti se moramo, da je tako nasilje, nasilje nad človeštvom samim, nesprejemljivo in omenjene posameznike zavreči na smetišče zgodovine.
Dokler ne storimo tega, bomo kvečjemu delili vreče krompirja, da bomo lažje shajali skozi dan.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
