"Slovenija lahko v tem trenutku v pomoč Ukrajini zagotovi prostor za 180.000 do 200.000 beguncev iz Ukrajine" – nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs, 27. februar 2022
Ste že opazili, da se je ponovno začela migrantska kriza? Po dveh letih in pol zatišja so iznenada ponovno v novicah migranti, ki da v trumah pritiskajo na našo južno mejo, požigajo gozdove, kršijo javni red in mir, proti njim pa se je potrebno boriti z vsemi sredstvi?
Migrantski tokovi v tem delu sveta so očitno sezonsko ciklični in zelo dobro sovpadajo z volitvami v Sloveniji. Vedno se namreč začnejo nekaj tednov pred volitvami, po volitvah pa migranti izrazito pritisnejo v času levih vlad, medtem ko jih v času desnih vlad praktično ni zaznati. Čudna so pota migrantska, le kdo bi jih razumel.
Preberite še:
Inšpektorji v avtopralnici #kolumna
Kam bi namestili 200.000 Ukrajincev?
Po drugi strani te iste desne vlade, zdaj opozicija, občasno tudi dobrohotno odprejo vrata. Na začetku vojne v Ukrajini smo v Bruslju oznanili, da smo v tistem trenutku, torej brez dodatnih priprav, zmožni sprejeti po enega begunca na deset prebivalcev Slovenije. Ni pomembno, da smo imeli pripravljenih nastanitev za mogoče tisoč beguncev. Vlada je oznanila, da jih brez težav sprejmemo po dvesto na vsako Swiss+Bed vzmetnico 160x200 cm, pri čemer niso niti poskrbeli, da bi se lahko pravočasno vpisali v sistem oseb z mednarodno zaščito.
Begunci iz Ukrajine so tako tedne in tedne čakali na ugodno rešeno prošnjo za mednarodno zaščito. Birokratski aparat je namreč popolnoma zabasalo vsega nekaj tisoč prošenj, čeprav smo jih bili, tako tedanji notranji minister, v trenutku sposobni sprejeti stokrat več.
Resnica je žal taka, da Slovenija ni posebej pripravljena sprejeti večjega begunskega vala, niti za te ali one begunce nismo posebej zanimiva država, tudi zaradi izrazito neprijazne zakonodaje. Škoda. Trenutno nam krvavo primanjkuje delovne sile in bi nam nekaj tisoč dela željnih migrantov lahko opazno olajšalo vsaj nekatere težave, ki pestijo gospodarstvo.
Preberite še:
Bidnov sindrom #kolumna
Noč ob Kolpi
Toda v času "napačne" vlade je hitro rastoče gospodarstvo delu politike v napoto, saj je seveda nesprejemljivo, da bi Slovenija napredovala v korist komu drugemu kot le njim. To je le eden izmed razlogov, zakaj tako kričijo in vreščijo v času odstranjevanja žice na meji s Hrvaško, medtem ko v dveh letih in pol glede vprašanja migrantov niso storili ničesar.
V romanu Noč v Lizboni se avtor Erich Maria Remarque sprašuje, ali so begunci, kot je bil tudi avtor sam, vsiljivci, trupla ali duhovi? V tistem času, med drugo svetovno vojno, je bil marsikateri begunec res najprej vsiljivec, kmalu zatem truplo in je zdaj duh. To je razlog, zakaj smo po tej vojni uvedli sistem mednarodne zaščite, ki vsakemu posamezniku omogoči pobegniti pred preganjanjem. Sicer drži, nekateri ta sistem izkoriščajo, toda drži tudi, da nam v Sloveniji manjka ljudi, ki so pripravljeni poprijeti za vsako delo in da ni potrebno slehernega migranta obravnavati kot pobeglo zver, saj gre za človeka.
Tudi kadar ima malenkost temnejšo polt in ne nosi križca okoli vratu.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
