"Spremembe ne moreš ustaviti, kot ne moreš ustaviti sonca, da ne bi zašlo." - Vojna Zvezd, Grozeča prikazen (1999)
Letos mineva desetletje od migrantskega vala 2014-2015, ko je nepregledna množica ljudi iz raznoterih držav prečkala Slovenijo v iskanju boljšega življenja drugje. To je bil začetek poplavnega vala, ki se nikoli ni zares ustavil. Živimo na robu Obljubljene dežele, kjer se cedita pregovorna med in mleko, kjer smo vsi srečni, bogati in nimamo težav s korupcijo, nasiljem, laganjem, izkrivljanjem resnice in kjer vsakega človeka obravnavamo kot enakopravnega. Pri nas nihče ne tlači vseh v en koš, kot to delajo tam, v grdih državah.
No, vsaj želimo si, da bi bilo tako. Resnica je žal taka, da so težave povsod, samo nekateri deli sveta se z njimi spopadajo boljše kot drugi. Vsekakor smo lahko še srečni, da je naša težava val prišlekov. Ponekod imajo težavo v obliki trum odhajajočih, ki v životarjenju v domovini ne najdejo več smisla.
Preberite še:
Rudolf Maister bi preziral to, kar danes počne SDS
Vala prišlekov ne moremo ustaviti
Lahko gradimo zidove, postavljamo vojsko na meje, gradimo jarke, okope, naselimo krokodile v Kolpo in jo po potrebi ogrevamo. Lahko dresiramo pse, delfine, sršene in kite ubijalce, lahko jih nadziramo z letalniki s pilotom ali brez njega, kurimo kresove in žrtvujemo živali, ne glede na to kaj počnemo, val migrantov bo prišel do naših meja in si želel prečkati naše ozemlje. To je dejstvo. Če tega nočemo, je to naš problem.
Inteligentna debata v tej točki se prevesi iz tega, kaj hočemo in česa nočemo, v kaj lahko glede tega storimo. Migrantov ne moremo ustaviti, kot ne moremo ustaviti sonca, da ne bi zašlo. Lahko se samo pripravimo na njihov prihod in poskrbimo, da delujemo skladno z zakonom in skladno z etičnimi načeli, za katere si vsaj nekateri želimo, da bi kaj veljali.
Pereča tema zadnjih dni so tako migrantski nastanitveni centri, ki jih vlada želi postaviti na določenih lokacijah ob meji. Lokalni prebivalci so se temu predvidljivo uprli, pri njih nihče ne bo naseljeval sumljivih tujcev. Med njimi so roparji, morilci, teroristi, si mislijo. Naj jih ima kdorkoli hoče, samo oni ne.
Na migrantski val se moramo pripraviti
Vsi se strinjamo, da bi raje videli migrante "nekje drugje". Nihče si prav posebej ne želi začasnega nastanitvenega centra, še najmanj pa migranti. Toda če hočemo upoštevati zakone in etična načela, moramo te posameznike ustrezno sprocesirati. Moramo jim dati možnost, da pokažejo, ali so resnično begunci in ali bi svoj status radi uredili, drugače jih pač ne moremo strpati v kraške jame ali opuščene rudniške jaške. Fojb in Hudih jam smo imeli že dovolj, kdor kaj takega skrivoma želi, naj bo raje tiho.
Namesto tega so posamezniki, ki si kaj takega skrivoma želijo, raje izkoristili priložnost za zganjanje najbolj pritlehne oblike političnega populizma. S pomočjo tovarn zlobe in sovraštva so iz rešitve umetno ustvarili problem, demonstracije, državljansko nepokorščino, upor. Slovenija pa že ne bo hranila socialnih turistov, pravijo, pa še čudni in nevarni so. Naj jih ima kdo drug, pravijo.
Migrantski nastanitveni centri jasno niso hoteli za socialne turiste. So boljša alternativa nameščanju migrantov v turistične objekte, ko nam enkrat ostalih možnosti zmanjka. Če pričakujemo nov migrantski val, je edino smotrno pripraviti se nanj, skladno z usmeritvami stroke - v tem primeru policije. Če migrantskega vala nočemo, prav, ga nočemo. Prišel bo ravno tako, vprašal nas ne bo nihče.
Tega desnosučni portali ne bodo omenili
Migranti torej prihajajo. So med njimi morilci, teroristi in lopovi? Verjetno se najde kakšen, da. Vsekakor moramo biti pazljivi pri tem, koga spustimo v državo in mu omogočimo življenje pri nas ali drugje v Evropi. Bi bili pripravljeni delati kot natakarji, čistilci ali vrtnarji? Nekateri sigurno bi. So med njimi zdravniki, geniji in bodoči nobelovci? Najbrž tudi, da. Kako bodo torej migrantski centri ločevali med njimi, ko jih bodo integrirali v družbo?
Odgovor je, ne bodo. Začasni migrantski centri niso namenjeni trajnemu naseljevanju migrantov. Tu sploh ne govorimo o naseljevanju in integraciji, temveč o začasni nastanitvi, dokler tečejo postopki, ki odločijo, ali je nek migrant upravičen do mednarodne zaščite ali ne. Te smo dolžni ponuditi vsakemu, ki pride do nas. Nismo dolžni sprejeti vsakega in tudi ne sprejmemo vsakega. V letu 2022 smo dobili 6787 prošenj za azil, 203 prošnjam smo ugodili, preostalih 6584 migrantov pa deportirali. Tega seveda desnosučni portali ne bodo omenili. To leto je bilo za migrante še relativno ugodno: leto prej smo jih medse sprejeli vsega 17, sicer iz manjšega števila prosilcev.
Če smo tako šibki, da nas od nekaj deset do največ nekaj sto priseljencev na leto lahko resno ogrozi, je z nami nekaj hudo narobe. V tem primeru naša težava v resnici niso priseljenci.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
