Predstavljate si, da ste vzgojiteljica v vrtcu. V ponedeljek greste na hitri test, ki vam pokaže, da ste okuženi. Čudite se, kako je to mogoče, saj nimate ne vročine ne drugih simptomov. A za razmislek o tem, kje ste se okužili, je že prepozno. V zdravstvenem domu vam odredijo izolacijo, vašim družinskim članom pa karanteno. Naslednjih deset dni boste morali preživeti za štirimi stenami. Z nižjo plačo, ker niste dokazali, da ste se okužili med delom v vrtcu.
To je le vrh ledene gore vseh posledic. V karanteno bo morala tudi celotna skupina otrok. To pomeni, da bo naslednje dni doma še najmanj dvajset odraslih oseb, ki zaradi varstva ne bodo mogle hoditi v službe. Pozitiven izid vašega testa bo tako obrnil na glavo življenja dvajsetih družin. Poslabšal bo tudi položaj vaše statistične regije. Morda bo vlada prav zaradi vas za teden dni v vašem kraju spet zaprla šole. In ker vas je država že prištela med okužene, boste pozneje prišli še na vrsto za cepljenje.
Preberite še:
Zakaj je Mario Fafangel ujezil Janeza Janšo #video
Nihče se vam ne bo opravičil
Zdaj pride najbolj absurdni del. Še vedno bi se radi prepričali, ali ste res okuženi, zato se želite testirati s precej bolj zanesljivim molekularnim PCR testom. Toda povedo vam, da do novega testiranja nimate avtomatične pravice. Država namreč vse teste obravnava kot enake, zato ste uradno pozitivni. Novo testiranje si lahko plačate sami, kar vas bo stalo približno sto evrov. Toda pozor: četudi bo precej bolj zanesljiv test pokazal, da niste okuženi, boste morali ostati v izolaciji. V državnih statistikah vas namreč še vedno beležijo kot okuženo osebo, četudi covida-19 v resnici nimate.
Kaj se vam je torej zgodilo? Bili ste le lažno pozitivni na hitrem testu, ki so ga v Slovenijo pripeljali fantje z rajskih otokov. V izolacijo, ki pomeni enega najbolj grobih posegov v osebno svobodo posameznika, ste morali, ker država že mesec dni ne želi slišati opozoril, da so ti testi neprimerni za množično testiranje ljudi. Ste žrtev verjetnostnega računa, po katerem je vsak drugi takšen test nezanesljiv. Ste statistična napaka v sistemu sumljivih poslov, nekompetenc, domačijskosti in nesmislov. Ste postranska škoda vsega, kar je pri nas narobe z vodenjem epidemije.
Ob vseh opozorilih o slabostih izbranih hitrih testov bi morali odgovorni vašo težavo predvideti. Enostavno bi jo lahko rešili s kakšnim predpisom ali protokolom. A tega v več kot mesecu dni do danes niso storili. In nihče se vam za to ne bo opravičil. Ali kot cinično pravi Janez Janša: "Nihče nikoli ni rekel, da so hitri testi stoodstotno zanesljivi."
Preberite še:
Janša povozil stroko in rešil dobavitelje hitrih testov
"Drži, delal sem v tovarni čevljev. Ampak zdaj jaz odločam!"
Zgodbe lažno pozitivnih, ki polnijo statistike okuženih, zaradi katerih je država v posameznih regijah v zadnjih tednih spet zapirala šole, so lep prikaz načina, na katerega Janševa vlada vodi epidemijo. Najbolje ga orisuje prizor iz televizijske serije Černobil. Ko ruska znanstvenica nekaj dni po eksploziji v jedrski elektrarni roti območnega partijskega funkcionarja, naj javnost obvesti o nesreči in zaščiti ljudi, mu v obupu navrže, da "je sama jedrski fizik, vi pa ste delali v tovarni čevljev". "Drži, delal sem v tovarni čevljev. Ampak zdaj jaz odločam!" ji odgovori.
Tudi za naše partijske funkcionarje ljudje v resnici niso pomembni. Vse to je vidno iz tedna v teden, o tem pišemo in na to opozarjamo.
Ta oblast je poleti pozabila na obrambo domov za starejše. Te oblasti ne zanima, če policijska ura in omejitev gibanja na občine po mnenju stroke nimata pomembnejše vloge pri zajezitvi okužb. Ne zanima je, da epidemiologi nikoli niso predlagali zaprtja vseh razredov šol in vrtcev. Ne zanima je, da je statistika okužb izkrivljena zaradi slabih hitrih testov. Ne zanimajo je strahovi ljudi, ki okuženi hodijo na delo, saj si ne morejo privoščiti izgube dela plače. Ne zanima je, da zloglasni semafor ukrepov prikazuje kot kolektivno kaznovanje ljudi. Ne zanimajo je psihološke posledice in travme, ki jih ljudem povzročajo birokratska rigidnost ukrepov, cepljenih na vedno ostrejše odmerke represije. Kdor zaradi tedenskega "prižiganja" in "ugašanja" regij izgubi potrpljenje in gre na miren protest, pač dobi - položnico.
Težava te oblasti ni samo, da sliši le to, kar želi. Tudi dejstvo, da morajo vsi ministri, Bojana Beović, Milan Krek in drugi junaki našega časa za javne nastope po novem dobiti soglasje Janševega zvočnika Uroša Urbanije, še največ pove o njih samih. Ključni problem je, da nam vlada skupina ljudi, ki govori o "tako imenovani stroki". Iz javnega življenja načrtno izrinja vse, kar diši po izobrazbi, pameti in intelektu. V resnici živimo v seriji Černobil: jedrskim fizikom ukazujejo ljudje, ki so prej delali v tovarnah čevljev.
Preberite še:
Lažno pozitivni v statistikah, zaradi katerih zapirajo šole
Po avtocesti drvimo v vladavino neumnosti
Ko prvi epidemiolog Mario Fafangel vladi naposled nalije čistega vina, kaj vse dela narobe pri vodenju epidemije (o tem verjetno nekaj že ve), ga obramboslovec Janez Janša že tri ure pozneje spomni, da je le vršilec dolžnosti direktorja Centra za nalezljive bolezni in da obstaja "še druga stroka". Verjetno je mislil na tiste klinične zdravnike v vladni skupini, ki državo vidijo kot bolnišnico, njene prebivalce pa kot paciente, ki jim je treba povečati odmerek zdravila, saj do zdaj ni prijelo.
Okužbe na delovnih mestih? Kaj nam bodo podatki o tem, če ima vlada prvega ekonomista Mateja Lahovnika, ki mu je pač treba verjeti, da ljudje ne hodijo bolni na delo. Zakaj bi vlada pri hitrih testih poslušala strokovnjake, če jih lahko uvede brez predhodnega testiranja? Zakaj bi vse kadrovske sile usmerila v izdajanje karantenskih odločb, če jih lahko drugam? Zakaj bi resno razpravljali, kaj vse je šlo narobe z vodenjem epidemije, če je lahko za vse kriv slovenski sev – dokazi zanj gor ali dol? Konec koncev živimo v državi, kjer prvi aparatčik na resorju za kohezijo v nočnih urah podučuje prvega epidemiologa, katere maske sme nositi in katerih ne.
Slepili bi se, če bi vse to pripisovali izrednim razmeram. Miselnost ljudi iz tovarn čevljev, ki vse vedo in o vsem odločajo, postaja stanje stvari. Namesto, da bi se pogovarjali o prihajajoči robotizaciji, ki bo ljudi izrinjala iz fizičnega dela, nas Zdravko Počivalšek podučuje, da nam manjka zidarjev in voznikov težkih tovornjakov. Dan pozneje vlada na Janševo zahtevo zamenja državnega sekretarja na izobraževalnem ministrstvu, ker je nasprotoval metanju denarja za znanost in raziskave v bazen SDS, beri: zasebne univerze brez pogojev za akreditacijo. Medtem je vlada čez noč zaustavila vpis na fakultete – kot da dijaki v teh časih ne bi imeli že dovolj stresa in negotovosti. Ampak ljudje, kot smo že ugotovili, niso pomembni.
Iz sedanjosti, kjer epidemijo vodijo vsi razen epidemiologov, gremo v svetlo prihodnost instant diplom slamnatih fakultet in težkih tovornjakov. Po avtocesti drvimo v vladavino neumnosti - medtem ko v strahu čakamo na hitri test.
