Kaj sploh je politična stranka? Če rečemo, da gre za organizirano skupino ljudi, ki si delijo enako ideologijo ali podobne politične cilje, potem nismo prav dosti zgrešili. Politične stranke svojih ciljev ne morejo uspešno izpolnjevati, če nimajo zgrajene primerne terenske mreže. Člani strank morajo imeti občutek, da sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki jih njihovi predstavniki uveljavljajo skozi sistem predstavniške demokracije. Da ima glavno besedo torej teren.
Sem zraven pride vse ostalo. Brez delujočih lokalnih odborov, brez rednih sestankov s člani, brez obiskov strankarskih veljakov v lokalnih okoljih, brez piknikov in taborov, brez okroglih miz in brez posvetovanj z navadnimi člani, volivci ter ostalimi državljani, politične stranke niso prepričljive, predvsem pa nimajo trdne volilne baze. Brez vsega tega niso politične stranke.
Pri nas je zgolj peščica strank, ki temu delu s člani namenja precej pozornosti. Z naskokom najbolj učinkovita pri tem je Slovenska demokratska stranka (SDS). Tudi Socialnim demokratom (SD) z novo predsednico podpora raste prav zaradi tega pristopa, čeprav stranka v opoziciji še ni izvedla nobene uspešne in medijsko odmevne politične poteze.
Zadovoljni člani in ponosni, ker so prepričani, da sodelujejo pri nečem pomembnem in velikem, so namreč tisti, ki v domačih okoljih - pogosto se tega niti ne zavedajo - širijo in utrjujejo prepoznavnost in priljubljenost stranke. Tistim strankam, ki tega ne počno, ostane le medijska popularnost vodje. Najbolj značilen primer je SNS.
Ko se pozabi na teren, se zgodi stranka
Kalvarija, ki smo je priča zadnje tedne s predsednico DeSUS, ima dve posledici. Vsaj ena ni namerna, druga pa najbrž ni naključna.
Prva posledica je, da se člani te stranke na vseh možnih ravneh aktivno ukvarjajo s tem, ali predsednico zamenjati ali ne. Naj odstopi ali ne? Ji izglasovati nezaupnico ali ne? S tem se tudi pri članih, ki niso pretirano aktivni, utrjuje zavest, da so v delovanju stranke celo pri najpomembnejših odločitvah še kako pomembni. O usodi predsednice že tedne razpravljajo tako v občinskih kot pokrajinskih odborih. Posamezni odbori so svoje sklepe pojasnjevali v javnosti. Mediji vestno beležijo še tako nepomembne izjave članov, za katere izven njihovih lokalnih okolij še nihče ni slišal. Člani o tematiki debatirajo tudi v svojih družinskih, prijateljskih in delovnih okoljih.
Stranka ima tako razgibano notranje življenje. Člani živijo z občutkom, da sodelujejo pri nečem zgodovinskem za njihovo življenje in življenja vseh nas. Pravo nasprotje je vladna SMC, ki jo je moč videti le še kot združbo posameznikov, ki so na oblasti. Pred dobrima dvema mesecema je šla mimo nas šesta obletnica ustanovitve stranke, ki je ta niti na uradnem Facebook profilu ni omenila. Čeprav je stranka v teh letih ustanovila kopico lokalnih odborov, so ti širše popolnoma neprepoznavni.
Toda druga, še pomembnejša posledica medijske izpostavljenosti predsednice DeSUS je ta, da se člani večinoma ukvarjajo le z njo, s čim drugim pa ne več. Seveda imajo člani stranke pravico odločati o tem, kdo stranko vodi. Toda ni se moč znebiti vtisa, da se vse skupaj vrti le zato, da se izognemo ključnemu vprašanju – ali je sodelovanje stranke v tej koaliciji v interesu stranke, njenih članov in družbe nasploh?
Če Pivčeva pade, bo na potezi Janša
Mediji in ostali prebivalci te dežele vdano čakamo na sejo sveta stranke. Vsak dan prejemamo rafale nasprotujočih si novic. Da bi bila mera polna, so sodelujoči v tej predstavi posegli še po pravnih mnenjih. Za nekaj, kar bi v urejeni družbeni skupini moralo biti samoumevno, se uporabljajo plačane razlage internih aktov. Če nekoga v prostovoljni združbi večina ne želi več imeti kot vodjo, mora ta pač mesto prepustiti sprejemljivejšemu.
Pri tem pozabljamo, da Aleksandra Pivec svojih škandalov ni ustvarila v vlogi predsednice stranke, ampak kot članica izvršilne oblasti. Zato za državljane ne bi smelo biti toliko pomembno, ali naj še naprej vodi DeSUS ali ne, ampak ali bo še naprej članica izvršilne oblasti in kako dolgo bo ta koalicija sploh še na oblasti.
Toda s tem se v zmedi dnevnih informacij o tem, kdo v DeSUS je za predsednico in kdo ne, skorajda ne ukvarjamo. Vemo, komu to najbolj ustreza. Če bo danes morala oditi z vrha DeSUS, bo zato na potezi predsednik vlade.
O avtorju:
Bartolo Lampret je nekdanji tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor in nekdanjega mariborskega župana Andreja Fištravca. Zdaj se ukvarja z odnosi z javnostmi. Je tudi občasni kolumnist Večera.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
