Po nedavnem odstopu ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar še vedno ni jasno, kdo jo bo nasledil. Medtem ko premier Robert Golob imena očitno še nima, je vodenje resorja za notranje zadeve, pristojnega za policijo, začasno prevzela Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo iz vrst Gibanja Svoboda. To je zmotilo dolgoletnega člana SDS Vinka Gorenaka. Sam bi namreč raje na tem položaju videl Aleksandra Jevška, ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Takšna javna podpora Jevšku je sprožila nemalo začudenja. Vsaj na prvi pogled se namreč ne zdi logično, zakaj bi Vinko Gorenak, minister za notranje zadeve v drugi vladi Janeza Janše, pozneje pa državni sekretar v njegovem premierskem kabinetu, tako odkrito navijal, da funkcijo iz rok Tatjane Bobnar začasno prevzame Jevšek kot eden od pomembnejših članov Socialnih demokratov (SD).
Tudi sam Jevšek Gorenakove objave na družbenem omrežju Twitter včeraj ni želel komentirati. "Sem minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Na tem področju opravljam delo v dobrobit Slovenije in njenih prebivalcev. Rezultati, ki smo jih dosegli z ekipo potrjujejo, da delamo dobro," nam je pojasnil.
Toda v širši javnosti je manj znano, da imata Gorenak in Jevšek dolgo skupno zgodovino, v enem delu povezano tudi s Tatjano Bobnar. To je Gorenak še tri mesece nazaj obtoževal politizacije policije, pred nedavnim odstopom pa je javno stopil v njen bran.
Preberite še:
Je policija "Janševa" ali ne? #analiza
Od Čiste lopate do Marka Pogorevca
Tako Gorenak kot Jevšek sta nekdanja karierna policista. Oba sta končala srednjo šolo za miličnike v Tacnu, pozneje pa pridobila visoko izobrazbo. Njune poti so se prvič križale pod prvo Janševo vlado. Ta je ob prihodu na oblast Gorenaka imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, za generalnega direktorja policije pa Jožeta Romška. V tem času je Jevšek vodil policijsko upravo v Murski Soboti.
Že kmalu zatem je bil Gorenak po sporu s tedanjim ministrom Dragutinom Matejem premeščen v Janšev kabinet. Leta 2007 je Romšek imenoval Jevška za direktorja uprave kriminalistične policije (UKP). To je bil čas, ko je Janša v državnem zboru napovedal vojno "tajkunom". Jevšek je tako kriminaliste vodil med zadevo Čista lopata, kjer je bil prvi osumljenec pokojni Ivan Zidar, nekdanji prvi mož pozneje propadlega gradbenega velikana SCT.
Z Jevškovim prihodom je zalet dobil tudi karierni vzpon Tatjane Bobnar, do takrat vodje službe za operativno podporo in pomočnice direktorja Policijske uprave Ljubljana. Postala je Jevškova pomočnica, od takrat pa sta ostala prijatelja. V istem valu kadrovskih menjav je vodenje PU Ljubljana prevzel Stanislav Vrečar, pozneje namestnik Antona Olaja, ki še danes službuje v ožjem vodstvu policije.
Kako je Jevšek postal minister
Ko je Bobnar leta 2009 postala pomočnica novega generalnega direktorja Janka Gorška, izbranca ministrice Katarine Kresal, je Jevšek ostal direktor UKP. Nato je moral konec leta 2010 oditi s položaja, pri čemer nikoli ni bilo javno znano, zakaj. Jevšek je policijo zapustil. Gorenak je po zamenjavi oblasti postal minister, Bobnar pa je ostala pomočnica šefa policije Stanislava Venigerja. Ta je veljal za kader Marka Pogorevca, nekdanjega prvega policista, pozneje pa enega najvplivnejših slovenskih lobistov. Z njegovim omrežjem v policiji naj bi bil Gorenak vrsto let tesno povezan. Po Venigerjevi zamenjavi je Bobnar ostala v vrhu policije in leta 2018 postala njena generalna direktorica.
Preberite še:
Igra Tatjane Bobnar in napad na Roberta Goloba #komentar
Medtem je Jevšek po odhodu s policije kot strokovnjak nastopil v parlamentu in tam podprl oba policijska sindikata, s katerima se je Gorenak sprl zaradi zahtev po varčevanju. Gorenak ga je zato obtožil "političnega hujskanja". Dve leti pozneje je bil Jevšek prvič izvoljen za župana Murske Sobote. Drugače kot Bobnar se je Jevšek v resnejših kombinacijah za ministrski položaj začel pojavljati šele sredi maja, skoraj mesec dni po parlamentarnih volitvah. Četudi prihaja iz SD, so ga takrat pri tem močno podpiral tudi nekateri člani Gibanja Svoboda.
Jevšek na vprašanja o odstopu Tatjane Bobnar včeraj ni želel odgovarjati. Glede zdaj že nekdanje ministrice pa je ploščo opazno obrnil Gorenak. Še oktobra ji je očital, da policijo podreja politiki. "To, kar si predstavlja, ni depolitizacija, ampak politizacija policije," je govoril za Nova24TV. Takrat je bil kritičen do ideje, da bi lahko vlada "pripeljala kandidata po lastni izbiri na mesto generalnega direktorja in potem uzakonila, da se ga ne da zamenjati niti v ostalih vladah". Zdaj že nekdanjo ministrico je podučil, da "politika vedno vpliva na delovanje policije in to povsod na svetu. Če ne drugače, skozi denar in denarna sredstva za opremo in plače".
Gorenak ji je očital politizacijo policije, zdaj jo brani
Že dober mesec dni pozneje, v začetku decembra, je Gorenak na Pop TV hvalil strokovnost in delavnost Tatjane Bobnar, ki je po njegovem "nasedla floskulam o depolitizaciji policije". "Vsi strokovni postopki za imenovanje (Boštjana Lindava, op. a.) so bili opravljeni. Predlog je bil posredovan na vlado in Golob ga ni uvrstil na dnevni red. To, da nekoga, ki ga je stroka spoznala za primernega kandidata, ne imenuješ, je najhujši možni vpliv na delo policije," je poudarjal Gorenak.
Dan zatem je poslanec SDS Dejan Kaloh, nekdanji svetovalec Vinka Gorenaka na ministrstvu, na Tatjano Bobnar naslovil vprašanje v zvezi z varovanjem predsednika vlade. Nekaj dni pozneje ga je Gorenak komentiral na svojem blogu na spletni strani SDS in zapisal, da "ob takem ravnanju Roberta Goloba odstop notranje ministrice ne preseneča".
Nato je za začasnega ministra javno podprl še Jevška in k temu pozval tako predsednico SD Tanjo Fajon kot njeno stranko. Verjetno tudi zato, ker so takrat na stran Tatjane Bobnar že stopili tudi nekateri člani SD - kljub njenim javnim nesoglasjem s Tanjo Fajon. Vse to znova potrjuje, da dogajanja okrog policije pogosto presegajo običajna (dnevno)politična razmerja.
