Kaj je šlo narobe na Pošti, da paketi zamujajo

Kdo je odgovoren za kolaps poštnih storitev v prazničnem času? Pošta Slovenije ni klecnila zaradi korona krize, ampak ker je že od nekdaj plen politike.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 30. 12. 2020, 05:55


Necenzurirano prenos
Junija letos, ko bi se Pošta Slovenije morala pripraviti na nove razmere, je tretja Janševa vlada Borisu Novaku zaupala vodenje upravnega odbora slabe banke.
STA

Dolge čakalne vrste zunaj pred poslovalnicami in prazna okenca, kjer bi morali biti poštni uslužbenci. Izgubljene pošiljke in zamude pri dostavi. Nerazumno dolgo, večtedensko čakanje na večje pakete v prazničnem decembru in nove podražitve storitev.

To je v času korona krize slika Pošte Slovenije, ki je kot ena redkih tudi med epidemijo odprta za stranke. Zaradi prepovedi in omejitve stikov so namreč številna podjetja in ljudje življensko odvisni od nemotenega delovanja njenih storitev. V teh prazničnih dneh jim Pošta Slovenije povzroča velikanske preglavice. 

Te težave niso nove. Čeprav so v zadnjih nekaj letih zaradi pritiska sindikatov zaposlili več sto novih delavcev in jim zvišali plače, so izredne razmere dokončno razgalile vse, kar je narobe s Pošto Slovenije. Preobremenjeni pismonoše, zapiranje poštnih poslovalnic v manj naseljenih krajih, slaba uporabniška izkušnja in zastarel informacijski sistem, so nekaj, kar že leta moti njene uporabnike. Kljub opozorilom Pošta Slovenija stoji na mestu. Ker je njen edini lastnik država, je vodilne kadre v njej vedno nastavljala politika, v največji meri SDS. To je vrata do službe v Pošti Slovenije odprlo za marsikaterega izbranega sorodnika, prijatelja ali političnega zaveznika.

Zakaj poštar (več) ne zvoni

S poštnimi storitvami je v Sloveniji zadovoljnih okoli 70 odstotkov ljudi, njihov delež pa se v zadnjih letih opazno znižuje. To kaže anketa, ki jo je konec lanskega leta za Agencijo za komunikacijska omrežja Slovenije (AKOS) izvedla Ninamedia. Po zadnjih podatkih je (zelo) nezadovoljnih že skoraj 12 odstotkov uporabnikov, torej vsak osmi. Med negativnimi izkušnjami izpostavljajo: 

-       počasnost uslužbencev,

-       njihov odnos, 

-       preobrazbo poštnih poslovalnic v trgovine, 

-       (pre)kratek obratovalni čas, 

-       težave z dostavo in 

-       zastarelost postopkov. 

Koliko je izgubljenih ali poškodovanih paketov ter kolikšna je njihova vrednost, ni mogoče izvedeti. Na Pošti Slovenije konec leta 2018, ko smo jih nazadnje spraševali, tega podatka niso želeli razkriti. Navedli so le število izplačanih odškodnin, ki se je v obdobju od 2015 do 2018 povečalo za kar 60 odstotkov.

Če so bili na Pošti Slovenije sposobni lani v eni noči obdelati 46 tisoč paketov, jih je bilo letos naenkrat kar 128 tisoč. Po naših informacijah kljub temu niso ustavili prevzema.
Če so bili na Pošti Slovenije sposobni lani v eni noči obdelati 46 tisoč paketov, jih je bilo letos naenkrat kar 128 tisoč. Po naših informacijah kljub temu niso ustavili prevzema.
/

V čem je torej težava? "Ne gre samo za pomanjkanje pismonoš in nizke plače. Glavni problem Pošte Slovenije je neustrezen vozni park in slab podporni sistem. Ko bodo to uredili, se lahko pogovarjamo o krivdi pismonoš, ki ne zvonijo. Za to, da ne pozvonijo, je veliko sistemskih razlogov," je oster Saša Gržinić, pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev, ki je šel v zadnjem času večkrat na nož s poslovodstvom Pošte Slovenije. Konec lanskega leta so uspeli izsiliti dodatne zaposlitve pismonoš.

Preberite še:
Ko se združijo privrženci Janeza Janše in Luke Mesca, zmagajo poštarji

Kdo je kriv za decembrski razpad sistema

Ko je leta 2012, med drugo vlado Janeza Janše, tedanjega generalnega direktorja Aleša Hauca na položaju zamenjal Boris Novak, se je v družbi začelo varčevanje. Poslovalnice so začele izginjati z zemljevida. Kljub povečanemu obsegu dela se je število zaposlenih do leta 2017 s 6.154 zmanjšalo na 5.275, torej za 14 odstotkov. Njihova dodana vrednost je sicer še vedno za kar tretjino nižja od državnega povprečja. Poleg tega se je povečevala odsotnost z dela, pri čemer je bilo iz leta v leto več bolniške odsotnosti (prehladi in zlomi zaradi padcev).

Medtem je povprečna plača v družbi ves čas ostajala praktično enaka, dokler niso sindikati izvedli tako imenovane bele stavke. Akciji je sledilo več drugih, Gržinićev sindikat pa je s takratnih 200 zrasel na 1150 članov. Na koncu se je vodstvo Pošte Slovenije strinjalo z zaposlitvijo več sto dodatnih pismonoš ter dvigom plače, regresa, malice in drugih bonitet.

Saša Gržinić, predsednik Sindikata poštnih delavcev, poudarja, da so se z dodatnimi zaposlitvami in dvigom plač vrnili v leto 2012, ko se je v Pošti Slovenije začelo varčevanje.
Saša Gržinić, predsednik Sindikata poštnih delavcev, poudarja, da so se z dodatnimi zaposlitvami in dvigom plač vrnili v leto 2012, ko se je v Pošti Slovenije začelo varčevanje.
STA

Toda dogovor je le zakrpal luknje v sistemu, ki je pokal po šivih in ga je dokončno raztrgala korona kriza. Zaradi množične selitve kupovanja na splet so v drugem valu epidemije beležili več kot 40-odstotno rast paketnih pošiljk, v času okrog "črnega petka" in v prazničnem decembru pa se je njihovo število več kot podvojilo. 

Če so bili na Pošti Slovenije sposobni lani v eni noči obdelati 46 tisoč paketov, jih je bilo letos naenkrat kar 128 tisoč. Po naših informacijah kljub temu niso ustavili prevzema. Še naprej so jemali pakete od podjetij in jih šele naknadno obveščali o težavah pri dostavi. Kljub prekomernemu delu so paketi več dni ali celo več tednov stali v skladišču Pošte Slovenije. 

Dogajanje jih je presenetilo, čeprav je že od prvega zaprtja države v marcu jasno, da bo Pošta Slovenije med epidemijo morala prevzeti dodatna bremena.

"Trudimo se po najboljših močeh"

"S problemom zagotovitve pravočasne dostave se v času epidemije sooča večina poštnih operaterjev v EU," poudarjajo na Pošti Slovenije.

"Zaradi bolniške odsotnosti, uveljavljanja višje sile zaradi varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo, dokler je trajala ukinitev javnega prevoza, odrejenih karanten, samoizolacij ipd. se tudi na Pošti Slovenije soočamo z izzivi pri organizaciji dela, zato ves čas prilagajamo način dela, da bi potekalo kar se da nemoteno. Nenehno uvajamo dodatne ukrepe za čim bolj tekoče odvijanje poštnega prometa v vseh fazah prenosa pošiljk z dodatnimi zaposlitvami, angažiranjem študentov, strokovnih služb in najemom pogodbenih izvajalcev za dostavo paketov. Zagotovili smo tudi dodatne skladiščne kapacitete oziroma poslovne prostore, kjer izvajamo logistične procese," so pojasnili.

"V Pošti Slovenije smo sprejeli tudi možne ukrepe za omilitev nastale situacije ter izvajamo več aktivnosti, da bi čim bolj razbremenili čakajoče pred poštami. Delovni proces in situacija se je stabilizirala, pošiljke dostavljamo v dogovorjenih rokih. Individualno rešujemo situacije, kjer dostava morebiti traja dlje," so povedali na Pošti Slovenije in dodali, da bo nadaljnje dogajanje zelo odvisno od trajanja in vrste omejitvenih ukrepov.

Pošta je zaspala. Kdo jo je sposoben prebuditi?

Toda Pošta je zaspala. Ne le, da se ni pripravila na "novo normalnost". Kljub tuji, uporabnikom precej bolj prijazni konkurenci ne vlaga v kakovost storitve. Ob obisku poslovalnice se zdi, kot da se je čas ustavil. Uporabniki, ki poskušajo na poštnem okencu prevzeti paket ali priporočeno pošto, lahko opazujejo uslužbenca, ki v kupih papirja išče podatke o pošiljki. Telefonska centrala za pomoč uporabnikom ne obstaja, temveč jim mora pri iskanju paketa pomagati uslužbenec, ki se slučajno oglasi na telefon. Na dan prejema paketa dobijo le kratko sms obvestilo, da bo Pošta "danes dostavila pošiljko" - brez navedbe ure.

Na Pošti Slovenije še danes čutijo zapuščino Aleša Hauca, ki je v času prve Janševe vlade prevzel vodenje družbe, v času druge Janševe vlade pa je napredoval na položaj predsednika uprave Nove KBM.
Na Pošti Slovenije še danes čutijo zapuščino Aleša Hauca, ki je v času prve Janševe vlade prevzel vodenje družbe, v času druge Janševe vlade pa je napredoval na položaj predsednika uprave Nove KBM.
STA

Kdo je za to odgovoren? Vodenje tako velikega poslovnega sistema, kot je Pošta Slovenije, zahteva dobro podkovane menedžerje z jasno vizijo in izkušnjami iz najtežjih sanacij. Pošta jih nikoli ni imela. Tako Hauc kot Novak sta kadra SDS, natančneje njene mariborske struje, v kateri je imel vrsto let ključno vlogo nekdanji Janšev zaupnik Borut Petek. Oba večjih menedžerskih izkušenj pred tem nista imela. 

Hauc je pred imenovanjem na čelo Pošte vodil poslovalnico nekdanje Banke Koper v Mariboru. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2008 je Pošta aktivno pomagala SDS. Kupovala je oglase v brezplačnikih Slovenski tednik in Ekspres, ki jih je tudi distribuirala, zaradi česar je utrpela več sto tisoč evrov izgube. Takrat so bili na oknih Pošte oglasi SDS, Hauc pa je zaposloval njene kadre. Leta 2011, v času vlade Boruta Pahorja, pa je Hauc po navodilu tedanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) kupil za 20 milijonov evrov delnic Nove KBM, ki so bile čez dve leti izbrisane. S tem denarjem bi lahko Pošta pokrila za dva meseca in pol plač vseh zaposlenih. 

Pred sedmimi leti ste za znamko plačali pol manj

Boris Novak je nekdanji kriminalist, ki je bil pred imenovanjem na čelo Pošte Haučev svetovalec. Kot generalni direktor Pošte je "preživel" kar tri levosredinske vlade. Verjetno tudi zato, ker so v tem obdobju dobro plačano službo in posle dobivali tudi člani strank s tega političnega pola. Junija letos, ko bi se Pošta morala pripraviti na nove razmere, je tretja Janševa vlada Novaku zaupala vodenje upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. 

Uporabniki, ki poskušajo na poštnem okencu prevzeti paket ali priporočeno pošto, lahko opazujejo uslužbenca, ki v kupih papirja išče podatke o pošiljki.
Uporabniki, ki poskušajo na poštnem okencu prevzeti paket ali priporočeno pošto, lahko opazujejo uslužbenca, ki v kupih papirja išče podatke o pošiljki.
STA

"Našo prihodnost vidimo v paketnem poslovanju in logistiki, ki skupaj s pisemskimi in IT-storitvami ter prodajo pri poštnih okencih pomenijo naše najpomembnejše poslovne segmente. Na vseh teh področjih bo odločilno, da poslovanje čim bolj digitaliziramo in avtomatiziramo," poudarja Novak.

Tako so v lanskem letu prevzeli Intereuropo, eno največjih logističnih skupin v državi. Po naših informacijah načrtujejo, da bi Pošta Slovenije prevzela prevoz manjših paketov, Intereuropa pa večjih. Toda teh sinergij v zadnjih dveh mesecih ni bilo videti. Podobno je pri IT-storitvah. Pošta Slovenije se aktivno širi v druge dejavnosti, tudi na področje digitalizacije poslovanja. Toda novih rešitev ne razvijajo za lastne potrebe, temveč za druga podjetja. 

Medtem ko si je država lani in predlani iz družbe izplačala za osem milijonov evrov dividend, Pošta izpad prihodkov nadomešča s podražitvami. Od leta 2013 se je cena znamke B zvišala z 41 na 69 centov (za 68 odstotkov), pošiljanja navadnega pisma še za precej več, priporočenega pisma pa s 77 centov na kar 1,86 evra (za 142 odstotkov). V istem obdobju so se cene življenjskih potrebščin povečale za šest odstotkov.