Vodstvi Pošte Slovenije in dveh reprezentativnih sindikatov sta danes vsebinsko uskladili sporazum o izpolnitvi zahtev, ki predvideva dodatno zaposlovanje, zmanjšanje obremenitev zaposlenih, višje plačilo za nadure in deljeni delovni čas, dodatne odmore, ukrepe za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu ...
Sporazum pomeni začasno umiritev napetosti v Pošti Slovenije, ki trajajo že več mesecev. Čeprav so sindikati priprave na stavko začeli pred mesecem dni, v družbi, ki je v izključni lasti države, vre že več let. Že junija 2017 je 500 delavcev Pošte protestiralo, ker so morali zaposleni v logističnem centru na Viču v Ljubljani zaradi prenove delati pod šotorom.
Vsak deseti poštar odide s Pošte
Da je na Pošti marsikaj narobe, kažejo tudi uradni podatki. Po podatkih iz zadnjega objavljenega letnega poročila je bilo v matični družbi Pošta Slovenije na zadnji dan leta 2017 zaposlenih 5.688 ljudi, kar je 178 več kot leto dni pred tem.
Pozornost zbuja zelo visoka stopnja fluktuacije, ki presega deset odstotkov. Tako so leta 2017 na Pošti zaposlili 826 novih delavcev, večino na področju dostave (608). Skoraj petino vsega delovnega časa pa so zaposleni preživeli na bolniškem dopustu, zaradi česar so na Pošti delavce pospešeno najemali prek agencij za posredovanje delovne sile in študente. Delavec Pošte Slovenije je v povprečju star 45 let, ima 23 let delovne dobe in peto stopnjo strokovne izobrazbe (srednja tehnična izobrazba).
Pošta Slovenije je med družbami, ki so že in še bodo najbolj na udaru digitalne revolucije in tehnoloških sprememb. Prihodki, ki jih ustvari s klasičnimi poštnimi storitvami, padajo, saj se nekateri državni organi in podjetja preusmerjajo na digitalno poslovanje s prebivalstvom in poslovnimi partnerji.
Iskanje novih virov prihodkov jim ne gre najbolje
V družbi so se reševanja težav lotili na dva načina. Že v začetku leta 2017 je ukinila sobotno dostavo pošiljk, zmanjšala obseg prodaje blaga na terenu in na več kot 60 poštah ukinila sobotni delovni čas. Še pred letom 2016 je kar 142 pošt preoblikovala v pogodbene, torej jih je dala v roke podjetnikom, kmetijskim zadrugam ali občinam.
Dodana vrednost zaposlenega na Pošti Slovenije pada. V letu 2017 je znašala le okoli 28.500 evrov, kar je manj kot v letu 2016. Slovensko povprečje je dobrih 43 tisoč evrov.
Padli so tudi drugi kazalniki, ki kažejo na donosnost poslovanja Pošte. Povprečni strošek na zaposlenega v Pošti znaša 24.600 evrov, po sporazumu pa se bo zvišal. Čeprav povprečna bruto plača v Pošti zaostaja za povprečno bruto plačo v Sloveniji za 5,8 odstotka, je še vedno za 2,3 odstotka višja od povprečne plače v gospodarstvu in v dejavnosti prometa in skladiščenja.
Tisoč poštarjev je šlo k železničarjem in žerjavistom
V senci napovedane stavke je prišlo tudi do sprememb v razmerjih moči med najvplivnejšimi domačimi sindikalnimi centralami.
Pošta Slovenije ima dva reprezentativna sindikata: Sindikat delavcev prometa in zvez, ki je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in Sindikat poštnih delavcev. Če ima prvi več članov, je bil drugi v zadnjih dveh mesecih pri svojih zahtevah veliko glasnejši in učinkovitejši.
Medtem ko je Sindikat poštnih delavcev glasno opozarjal na slab položaj poštarjev, pa se je v tišini odločil tudi za zamenjavo sindikalne konfederacije. Iz vrst Konfederacije sindikatov (KS90) je pred dnevi prestopil v vrste Slovenske zveze sindikatov Alternativa, skupaj z njim pa približno tisoč zaposlenih v Pošti Slovenije.
Nekdanji sindikalni podaljšek SDS krepi moč in vpliv
Alternativa je sindikalno zavezništvo, v kateri imajo tradicionalno največjo vlogo sindikati Slovenskih železnic (SŽ). Predseduje mu Zdenko Lorber, dolgoletni član Delavske zveze SDS. Med letoma 2005 in 2010 je Alternativo vodil Silvo Berdajs, vrsto let najvplivnejši sindikalist na SŽ in član SDS.
V zadnjem času Alternativa krepi svojo moč in vpliv. Nekoč železničarska konfederacija, ki se ji je pridružil še sindikat žerjavistov Luke Koper, danes pod svojim okriljem združuje še sindikate zaposlenih v Darsu, Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) in Premogovniku Velenje, torej v pomembnem delu domače infrastrukture. Če bi sindikati, združeni v Alternativo, organizirali splošno stavko, bi ta državo ohromila.
Levica bo pomagala poštarjem
S svojo širitvijo Alternativa očitno izgublja vsaj del pridiha nekakšnega sindikalnega podaljška SDS.
Ko je uprava Pošte Slovenije Saši Gržiniču, predsedniku Sindikata poštnih delavcev, v začetku leta 2017 dala opomin pred odpovedjo delovnega razmerja (zaradi snežnih padavin je zaposlenim odredil, naj delovnik zaključijo po osmih urah), mu je v bran stopila Iniciativa za demokratični socializem (IDS), ena od strank Levice. Ta je zaradi zahtev poštarjev v državnem zboru sklicala nujno sejo odbora za delo, ki bo 21. februarja.
"Šli smo v Alternativo, ker nas z njimi družijo ista stališča," je dejal predsednik Sindikata poštnih delavcev. Poudaril je, da pripravljajo tudi spremembo zakonodaje, po kateri bi se na Pošti ločil javni servis od zasebnega, kar pomeni, da se dobički iz javnega dela ne bi več prelivali v dividende državi.
Teh je sicer v zadnjih letih opazno manj. Če je Pošta državi med letoma 2010 in 2014 skupaj izplačala za 31 milijonov evrov dividend, še 20 milijonov evrov pa je morala vplačati v pozneje izbrisane delnice Nove KBM, je od leta 2014 do 2018 skupaj prejela le še dobrih 13 milijonov evrov dividend. Pošto Slovenije že vrsto let vodi Novak, ki ga je na ta položaj prvič nastavila druga vlada Janeza Janše.
Sodne pošiljke: zamude ne bi pojedle časa za pritožbo
Tudi če ne bi prišlo do dogovora in bi poštarji jutri stavkali, to ne bi imelo nobenega vpliva na dostavo sodne pošte v kazenskih postopkih, kazni za nepravilno parkiranje ...
Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da ne pričakujejo težav, saj morajo poštni uslužbenci ne glede na stavko zagotoviti prenos vseh pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih postopkih, torej v pravdnem, upravnem in kazenskem postopku.
Poslovni partnerji Pošte Slovenije, ki redno uporabljajo njeno mrežo za pošiljanje paketov, so sicer v začetku prejšnjega tedna dobili dopis, da bi lahko zaradi stavke prišlo "do motenj v delovnem procesu, ki bi se lahko odrazile v morebitnem podaljšanju rokov prenosa pošiljk".
Če bi poštarji kljub obljubam zamujali tudi z dostavo sodnih pošiljk, pa bi prejemniki ohranili vse zakonske pravice, torej tudi čas za ugovor oziroma pritožbo. "Sodni roki tečejo od trenutka vročitve odločbe, strankam pa predlagamo, da vsa pisanja vlagajo po priporočeni pošti, saj za pravočasnost oddaje pošiljke šteje čas oddaje na pošto," so pojasnili na vrhovnem sodišču.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
