Glasovi SMC in DeSUS za Janšev adut na ustavnem sodišču

Pred novim krogom posvetovanj za novega ustavnega sodnika pri predsedniku republike Borutu Pahorju najbolje kaže Barbari Zobec, vrhovni sodnici po volji trdega jedra SDS.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
sreda, 20. 5. 2020, 08:24


jan barbara zobec pl2
Barbara Zobec, soproga vrhovnega sodnika Jana Zobca, je na dobri poti, da postane tretja članica ustavnega sodišča po volji trdega jedra SDS.
Primož Lavre

V večjem delu koalicije naj bi namreč prišlo do dogovora o podpori Barbari Zobec, ki je kandidatka SDS. Po naših informacijah so v SDS dobili zagotovila o tem, da jo bodo podprli še v SMC in DeSUS. Uradne potrditve teh informacij ni. "Odločitve o tem še ni. V ožjem izboru je več kandidatov," nam je danes dejala vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga. "Barbara Zobec ni v ožjem izboru," je poudarila Sluga.

Toda po naših informacijah naj bi včeraj prišlo do načelnega do dogovora med predsedniki treh strank o podpori Zobčevi. Že pred časom je prvak SMC Zdravko Počivalšek namignil, da bi morala mesto ustavne sodnice Dunje Jadek Pensa, ki se poslavlja z ustavnega sodišča, zasesti ženska. Med sedmimi prijavljenimi kandidati je Zobčeva edina ženska, z njo pa so v poslanski skupini SMC pogovor opravili že prejšnji teden.

SDS za izvolitev Zobčeve potrebuje 46 poslanskih glasov, ki bi jih ob podpori DeSUS in SMC lahko dobila še s podporo NSi. V tej stranki so do zdaj javno podpirali kandidaturo Andraža Terška, ki so mu naklonjeni tudi v nekaterih opozicijskih strankah. 

Če bodo poslanci SMC in DeSUS res podprli Zobčevo, bi bili v NSi pod velikim pritiskom. Težko bi se namreč postavili proti imenovanju sodnice, ki je po ideološki plati zelo blizu dela baze te stranke. Hkrati bi SMC in DeSUS s podporo Zobčevi naredili do zdaj največji odmik od zagovarjanja levo-sredinskih vrednot, ki so bile pomembne za velik del njunih volivcev, in pomena Narodno-osvobodilne borbe (NOB). Zobčeva je namreč odločala o reviziji več povojnih procesov, ustavno sodišče pa bo odločalo tudi o zahtevi za razveljavitev sodbe domobranskemu generalu Leonu Rupniku

Kaj bo naredil predsednik republike Borut Pahor?
Kaj bo naredil predsednik republike Borut Pahor?
/

V uradu predsednika republike zato včeraj niso izključili možnosti, da bi Borut Pahor državnemu zboru predlagal dva in ne le enega kandidata, torej ob Zobčevi še Terška. 

Sodnica po volji trdega jedra SDS

Barbara Zobec je tako za zdaj na dobri poti, da postane tretja članica ustavnega sodišča po volji trdega jedra SDS – po Klemnu Jakliču in Marku Šorliju, ki sta bila prav tako izvoljena na izrecno željo SDS. Vsi trije spadajo v skupino sodnikov iz trdega jedra podpornikov Janeza Janše. Njihova stališča so domala enaka stališčem največje vladne stranke, česar Barbara Zobec nikoli ni javno skrivala. 

Leta 2006 je bila skupaj s soprogom Janom Zobcem, nekdanjim ustavnim sodnikom, v skupini petih vrhovnih sodnikov, ki so pred ljubljanskimi županskimi volitvami podprli Franceta Arharja, kandidata pomladnih strank na čelu s SDS.

Tudi kot sodnica se je znašla v več zadevah, ki so bile pomembne za dokazovanje "krivosodja", te politične krilatice SDS. Tako je kot poročevalka pripravila sodbo, s katero je bila razveljavljena sodba zoper notarja Jožeta Sikoška, ki je bil obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni. Gre za notarja, ki je leta 2017 overil posojilno pogodbo med SDS in državljanko BiH Dijano Đuđić.

Janez Janša in njegov odvetnik Franci Matoz.
Janez Janša in njegov odvetnik Franci Matoz.
STA

Kot sodnica poročevalka je odločala tudi o zadevi Milko Novič, ki za SDS velja za simbol "krivosodja". Vrhovno sodišče je takrat ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti. Noviča, člana SDS, je najprej izpustilo na prostost do končne odločitve. Nato je razveljavilo obsodilno sodbo za umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika in jo vrnilo v ponovno sojenje. 

Od Milka Noviča do Patrie

Drugače je Zobčeva ravnala v zadevi Patria. Iz odločanja o obsodilni sodbi Janezu Janši se je izločila, a se je izkazalo, da je šlo za dobro premišljen manever. Če bi namreč na vrhovnem sodišču odločala o zadevi, bi se moral pozneje na ustavnem sodišču iz nje avtomatično izločiti njen soprog Jan Zobec. Kot je znano, je ustavno sodišče leta 2015 razveljavilo obsodbo v zadevi Patria. 

Zobčeva je bila pozneje predsednica senata, ko je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo Janše za varstvo zakonitosti, ki jo je ta vložil zaradi odločitve ljubljanskega okrajnega sodišča o zavrženju zadeve Patria zaradi zastaranja. Na ta način je vrhovno sodišče potrdilo odločitev okrajnega o zastaranju zadeve. V reviji Pravna praksa je zapisala, da je bila takšna odločitev vrhovnega sodišča napačna.

/
/
posnetek zaslona

Kot sodnica poročevalka je Zobčeva odločala tudi v zadevi, na podlagi katere je vrhovno sodišče prekinilo prestajanje zaporne kazni Gregorju Jezi, članu SDS in nekdanjemu direktorju podjetja Elektrooptika. Zaradi zlorabe položaja bi moral namreč v zapor za tri leta in deset mesecev. Ker mu je pomagala pri storitvi tega kaznivega dejanja in ker je prala denar, je bila poleg njega obsojena tudi podjetnica Barbara Podlogar, znana iz razvpite afere Orion.

Hvaležen ji je lahko tudi Franc Kangler, zdaj državni sekretar na notranjem ministrstvu. Bila je sodnica poročevalka v dveh zadevah, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodilni sodbi za nekdanjega mariborskega župana.

Revizija kočevskega procesa: ni podpisala zapisnika 

V življenjepisu Zobčeve je mogoče prebrati, da "je njen raziskovalni interes posvečen množičnim umorom med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, sodnim umorom in drugim hudodelstvom, storjenim med totalitarnim obdobjem ter rehabilitaciji žrtev komunističnega režima".

/
/
STA

Tako je sodelovala v petčlanskem senatu, ki je pred leti odločala o zahtevi za varstvo zakonitosti hčerke belogardista, ki so mu na kočevskem procesu sodili in ga obsodili na smrt. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo, ker da je kočevski proces potekal v skladu s primerljivimi standardi. 

Vendar pa petčlanski senat v svoji odločitvi ni bil enoten, zaradi česar je sodba dlje časa obtičala. Nekaj časa je "kupila" vrhovna sodnica Barbara Zobec, ki ni želela podpisati zapisnika in se je vmes neuspešno celo obrnila na ustavne sodnike, nazadnje pa še Šorli kot predsednik senata ni hotel podpisati že napisane sodbe.

Vrhovno sodišče je leta 2015 izdalo tudi odločbo, s katero je odpravilo sodbo iz leta 1945 o obsodbi na smrt Narteja Velikonje, pesnika in ožjega sodelavca Leona Rupnika. Vrhovno sodišče je Velikonjo tako oprostilo vseh obtožb, ker je ugotovilo, da dejanja in stanja, zaradi katerih je bil obsojen in umorjen, po zakonu niso bila kazniva dejanja. Senatu je sicer predsedoval Marko Šorli, v njem pa so odločali še Barbara Zobec.

Kdo bo odločal o Leonu Rupniku 

Pred ustavnim sodiščem v novi sestavi se bo znašla tudi zahteva za razveljavitev obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika. Gre za eno najtežjih ideoloških vprašanj, ki je pred meseci ponovno polariziralo slovensko družbo. 

Ali bo ustavno sodišče o zahtevi za rezveljavitev sploh odločalo, pa še ni jasno. O dopustnosti pritožbe mora najprej odločati kazenski senat, ki je precej ideološko obremenjen. Vodi ga namreč Marko Šorli, v njem pa sodeluje tudi Klemen Jaklič. Prvi je že kot vrhovni sodnik in vodja kazenskega oddelka vrhovnega sodišča del senata, ki je leta 2007 na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti že razveljavil sodbo vojaškega sodišča IV. armade zoper škofa Gregorija Rožmana, ki so mu leta 1946 sodili in ga obsodili skupaj z Rupnikom.

Leon Rupnik
Leon Rupnik
Wikimedia

Spomnimo še, da je bila prav v času vladavine SDS in nekdanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma sprejeta dopolnitev kazenske zakonodaje, ki je razširila možnost vlaganj zahtev za varstvo zakonitosti za sodbe iz medvojnega in povojnega časa. 

Šturm je Zobčevo v času prve Janševe imenoval za predsednico disciplinskega sodišča prve stopnje. Leta 2010 je v tekmi za predsednika vrhovnega sodišča proti Branku Masleši podprla takratnega podpredsednika Marka Šorlija. Julija 2014, tik pred volitvami, pa je izstopila iz sodniškega društva zaradi govora Masleše, ki je Janu Zobcu očital, da z javnimi zapisi ruši legitimnost.