V Sloveniji imamo devet županov, ki so neprekinjeno na položaju že od prvih lokalnih volitev leta 1994. Eden izmed njih, Branko Kidrič, se tudi tokrat poteguje za vodenje občine Rogaška Slatina. Njegov zadnji mandat so zaznamovali zapleti s projektom poslovnega centra, zaradi katerih je morala občina vračati že pridobljena evropska sredstva. Toda Kidriču se ni treba bati, da bodo na njegova vrata potrkali kriminalisti.
Na policiji so nam namreč potrdili, da v zadevi, v kateri je urad za nadzor proračuna ugotovil kršitve zakonodaje, ne vodijo predkazenskega postopka. V uredništvu necenzurirano.si smo prejeli obsežno dokumentacijo o teh poslih občine Rogaška Slatina, zaradi katerih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pred letom dni prejel naznanilo več sumov kaznivih dejanj. "Omenjenih primerov ne obravnavamo," so pojasnili na policiji.
To pa posledično pomeni, da ena od večjih afer Kidričevega mandata ne bo dobila epiloga.
Preberite še:
Župan skriva, komu je prodal zemljo, ki jo spreminja v zazidljivo
Serija nepravilnosti pri evropskem projektu
V jedru zgodbe je gradnja Poslovnega centra Vrelec, nove štirinadstropne poslovne zgradbe, v kateri bi moralo delo najti skoraj 60 zaposlenih v različnih podjetjih. Projekt je občina Rogaška Slatina začela pripravljati leta 2013, ko je kupila dotrajani in opuščeni nekdanji objekt Elektra Celje. Celotna vrednost projekta je znašala 1,629 milijona evrov. Od tega je:
- občina sama prispevala dobrih 510.000 evrov,
- preostali znesek v višini slabih 1,12 milijona evrov pa je do leta 2020 pridobila iz programov evropskega kohezijskega sklada.
Podjetniški inkubator je uradno začel delovati jeseni 2018. Otvorila sta ga župan Kidrič in tedanji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je bil tudi slavnostni govornik na prireditvi.
Toda dve leti pozneje se je začelo zapletati. Urad za nadzor proračuna je namreč pri izvedbi projekta ugotovil več nepravilnosti:
- že samo dejstvo, da je bil center zgrajen, še preden je občina prejela odločbo o sofinanciranju iz sredstev EU, je bilo po oceni ministrstva za finance dovolj velika kršitev, da bi morala občina vrniti 1,12 milijonov evropskega denarja.
- občina je javno naročilo za gradnjo izvedla "z nezakonitim postopkom" - s pogajanji brez predhodne objave. Prav tako je med fazo izbiranja "nepravilno uporabljala pogoje za sodelovanje".
- z evropskim denarjem je želela plačati tudi stroške za gradnjo kavarne, čeprav gostinske storitve ne ustrezajo opredelitvi samega namena podjetniškega inkubatorja.
- občina se je izognila uporabi določil zakona o javnih naročilih glede mejnih vrednosti za objavo. To je storila tako, da je projekt razdelila na dva dela. Izpeljala je dve ločeni evidenčni naročili za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekta za izvedbo (PZI).
Preberite še:
Skrivnost padlega direktorja, ki želi biti župan
Kaj sta se dogovorila Kidrič in Počivalšek?
Konec decembra 2020, ko je bila na oblasti že vlada Janeza Janše, je urad za nadzor proračuna predlagal ministrstvu za gospodarstvo, da od občine zahteva vračilo evropskih sredstev. Takrat se je v zgodbo vpletel minister Zdravko Počivalšek, dolgoletni prijatelj župana Rogaške Slatine. Ministrstvo je tako na občino poslalo prvo zahtevo za vračilo evropskih sredstev šele aprila lani, torej štiri mesece pozneje.
Toda pri tem ministrstvo ni zahtevalo, da mora občina vrniti celotni znesek pridobljenega evropskega denarja, kot je predlagal urad, ampak le dobrih 31 odstotkov. Na koncu je morala občina vrniti 357.000 evrov skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. To ji je uspelo tako, da je v Ljubljano poslala 29 strani dolgo obrazložitev, s katero je očitno prepričala ministrstvo. Še za delno vračilo so se na občini Rogaška Slatina po lastnih besedah odločili le zato, da so se izognili sodišču. Le na ta način so lahko kandidirali na razpisih na nove projekte, med katerimi je bil tudi razgledni stolp.
Občina Rogaška Slatina je evropska sredstva vrnila šele decembra lani. Zakaj šele takrat? Le dobra dva meseca prej je NPU prejel naznanilo suma kaznivih dejanj zoper Branka Kidriča in Branko Aralica, direktorico Podjetniškega inkubatorja Poslovni center Vrelec Rogaška. Kot že omenjeno, na policiji v tej zadevi nikoli niso odprli predkazenskega postopka.
Ali so se tako odločili tudi zato, ker do oškodovanja EU ni prišlo, saj je ministrstvo za finance zahtevka za vračilo denarja zaradi revizije ni poslalo v Bruselj, ni znano. To je bilo sicer v času, ko je NPU vodila Petra Grah Lazar, sicer prijateljica Roka Snežiča, ki se je javno razglašal za svetovalca in prijatelja prvaka SDS Janeza Janše.
Objavljamo odgovor policije, ki smo ga prejeli po objavi novinarskega prispevka:»Policija dosledno ukrepa, ko je podan sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ne glede na to, kdo je storilec ali oškodovanec. Pri obravnavi kaznivih dejanj izvaja aktivnosti v skladu z zakonskimi pristojnostmi in o ugotovitvah obvešča pristojno državno tožilstvo. Pri tem zbira obvestila in dokumentacijo tako od fizičnih in pravnih oseb, kot tudi od drugih pristojnih nadzornih organov in institucij.
Policija je dodatno preverila informacije, ki izhajajo iz 16. novembra 2022 objavljenega prispevka na spletni strani Necenzurirano.si z naslovom »"Večnemu" županu se ni treba bati policije. Zakaj afera z vračanjem evropskega denarja, v katero je bil vpleten tudi nekdanji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ne bo dobila epiloga?«. V prispevku je objavljen odgovor policije, ki ga je policija 11. novembra 2022 poslala novinarju medija Svet24 na prejeta vprašanja.
Nacionalni preiskovalni urad v tej zadevi ni prejel prijav – ne naznanila več sumov kaznivih dejanj pred letom dni, kot je navedeno v prispevku, niti ne prijav iz meseca oktobra 2021 in junija 2022, kot izhaja iz novinarskih vprašanj. NPU v tej zvezi tudi ne vodi predkazenskega postopka. Poudarjamo še, da tudi katera druga enota v policiji ni prejela prijave Urada za nadzor proračuna v zvezi z izpostavljeno vsebino.
Je pa Policijska uprava Celje konec meseca novembra 2021 od Evropskega javnega tožilstva prejela zahtevek za dopolnitev anonimne prijave v povezavi z gradnjo poslovne zgradbe, v zvezi s čimer poteka predkazenski postopek zaradi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec preganja po uradni dolžnosti.
V povezavi s preostalimi izpostavljenimi navedbami iz objavljenega prispevka in novinarskih vprašanj, bo policija zadeve, v katerih se izkazujejo sumi kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti, preverila in ukrepala v skladu z zakonskimi pristojnostnimi.
Podatkov o obravnavi konkretnih fizičnih oseb pa seveda v skladu z varovanjem osebnih podatkov ne moremo potrjevati."
