Varuh konkurence razkrinkava Mitjo Čandra

Po več letih opozoril, da slovenski knjižni trg obvladuje peščica največjih igralcev, med katerimi so Mladinska knjiga Založba, Učila International in Beletrina, so zdaj reagirale tudi domače nadzorne institucije.

Avtor: Tomaž Modic / Vesna Vuković
petek, 29. 1. 2021, 10:45


20181121-00899800
Mitja Čander, direktor in solastnik Beletrine, je eden najbolj vplivnih slovenskih kulturnikov.
STA

Agencija za varstvo konkurence (AVK) se je lotila preverjanja knjižnega trga (leposlovja). K temu jo je spodbudilo več prijav, ki so nakazovale na domnevno kartelno dogovarjanje med založniki, zlorabo prevladujočega položaja in oblastno omejevanje pri dodeljevanju javnih subvencij založnikom.

Največ težav vidi v načinu delovanja založbe Beletrina. Njen direktor in solastnik je Mitja Čander, ki je lani poleti kot član sveta javne agencije za knjigo odigral ključno vlogo pri zamenjavi njene direktorice Renate Zamida. Iste agencije, od katere Beletrina prejema velike vsote javnega denarja. Samo v lanskem letu je Beletrina prejela skoraj 405.000 evrov, v zadnjih desetih letih pa skoraj pet milijonov evrov. Čander je solastnik podjetja Kreativna baza, ki številnim javnim kulturnim ustanovam svetuje pri odnosih z javnostmi. Čander ima velik vpliv tudi na politiko kulturnega ministrstva.

"Interesi založbe Beletrina se z javnim interesom Republike Slovenija na področju knjige neprestano prepletajo, pogosto pa se z njimi nerazvozljivo zapletejo in ne ve se več, kje se zasebni interes Beletrine konča in se javni interes začne," je lani opozoril priznani slovenski pisatelj Goran VojnovićO načinu delovanja Mitje Čandra je konec septembra lani obširno poročala novinarka 24ur Tina Kristan.

Mitja Čander je odigral eno ključnih vlog pri zamenjavi direktorice Renate Zamida.
Mitja Čander je odigral eno ključnih vlog pri zamenjavi direktorice Renate Zamida.
STA

Na javnih razpisih vedno zmagujejo eni in isti

Na AVK so pregledali nekatere javne razpise agencije za knjigo, na katero so opozorili prijavitelji. Ugotovili so, da sofinanciranje štiriletnih knjižnih programov kaže, da na tem področju ni pretirane konkurence. "Že iz javno objavljenih rezultatov je namreč razvidno, da sredstva iz tega razpisa prejema zaključeno število založb z enakomernim financiranjem v celotnem obdobju 2015-2019, kar pomeni, da je stopnja konkurence v tem segmentu dokaj omejena," so pojasnili.

"Že razpisni pogoji so oblikovani tako, da lahko se lahko prijavijo le založbe z največ referencami, ki jih lahko izpolnjujejo le največje založbe, točke po nakvantificiranih kriterijih pa dodeljuje strokovna komisija. Rezultati izbranih prejemnikov kažejo na enako razvrstitev prejemnikov kot v preteklem razpisu in skoraj identično višino dodeljenih sredstev po posameznih letih. Ker so največje založbe stalne prejemnice sredstev, s tem pridobivajo dodatne reference in jim je zato omogočen lažji razvoj. Medtem manjše založbe brez ustreznega sofinanciranja oziroma pomoči reference tako bistveno težje dosežejo le z lastnimi sredstvi,« so dodali na AVK.

Opozarjajo na sestavo sveta javne agencije za knjigo, bolj natančno na Mitjo Čandra. "AVK smatra, da lahko tovrstno sodelovanje javne agencije za knjigo in enega izmed največjih prejemnikov javnih sredstev lahko poraja dvome v transparentno in uravnoteženo dodeljevanje javnih sredstev in lahko tudi negativno vpliva na stanje konkurence na trgu," so pojasnili. V zvezi s tem je Koalicija brez strahu lani poleti poslala prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Čandru očitajo nasprotje interesov.

Polovica javnega denarja gre k Čandru

Problematična je tudi vloga Beletrine na trgu izposoje e-knjig. Kot opozarjajo na AVK, slovenske knjižnice vidijo veliko težavo v spletnem portalu Biblos, ki ga upravlja založba Beletrina. »Biblos je edini portal za izposojo e-knjig v Sloveniji in je bil postavljen s pomočjo ministrstva za kulturo. Slednje knjižnicam namenja sredstva za nakup knjižničnega gradiva, pri čemer so knjižnice dolžne del sredstev nameniti nakupu e-gradiva. Knjižnice navajajo, da skoraj polovico tega zneska, namenjenega nakupu e-gradiva, namenijo obveznemu plačilu uporabnine portala Biblos, hkrati pa večino e-gradiva oziroma licenc kupijo pri njemu,« so ugotovili na AVK.

Zavod Beletrina je samo v lanskem letu od javne agencije za knjigo prejel dobrih 400 tisoč evrov, v zadnjih desetih letih pa skoraj pet milijonov evrov.
Zavod Beletrina je samo v lanskem letu od javne agencije za knjigo prejel dobrih 400 tisoč evrov, v zadnjih desetih letih pa skoraj pet milijonov evrov.
Erar

Tako gre večina javnih sredstev, namenjenih nakupu e-gradiva, enemu ponudniku – založbi Beletrina. "Knjižnice poudarjajo, da bi želele več izbire pri porabi denarja za e-gradivo, vendar alternativnega ponudnika ni na obzorju. Ustanovitev in delovanje alternativnega portala je tako prepuščeno negotovi zasebni pobudi," je opozoril regulator. 

Kdo obvladuje knjižni trg

Tudi na knjižnem trgu po mnenju AVK ni vse tako, kot bi moralo biti. Ugotavlja:

-       da na trgu delujejo številni založniki, a je med njimi nekaj večjih, ki obvladujejo trg predvsem zaradi prednosti v vertikalni povezanosti. V lasti imajo verige fizičnih knjigarn: skupina Mladinska knjiga z istoimenskimi knjigarnami in Učila International s knjigarnami Felix. 

-       ostale založbe navajajo, da morajo zato, da se približajo kupcem, skleniti dogovor o zastopanju v fizičnih knjigarnah predvsem s tema dvema knjigotrškima mrežama. Večina založb ima sicer urejeno tudi spletno prodajo, ki pa za uspeh na trgu praviloma ne zadošča.

-       na področju založništva imajo Mladinska knjiga založba (skupaj s Cankarjevo založbo), Beletrina in Učila po mnenju konkurentov manj moči. Opozarjajo le, da imajo večje založbe prednost, da so pogosteje v stiku s knjižnicami, saj jih njihovi prodajni zastopniki obiskujejo pogosteje in jim tako bolj pogosto predstavljajo novosti na knjižnem trgu.

Po naših informacijah bo AVK problematiko na knjižnem trgu še naprej spremljal in po potrebi ukrepal.