V roke SDS še zlata kokoš energetike

Najresnejši kandidat za vodenje Dravskih elektrarn je kader vladajoče stranke iz Šoštanja.

Avtor: Primož Cirman
torek, 17. 8. 2021, 14:26


iztok-černoša
Po zamenjavi oblasti je kariera Iztoka Černoše dobila silovit pospešek.
BKTV/posnetek zaslona

Dravske elektrarne Maribor (DEM), daleč najbolj dobičkonosna družba v slovenski energetiki, bodo v kratkem dobile novega direktorja. Po naših informacijah je najresnejši kandidat za ta položaj član SDS Iztok Černoša, dosedanji član uprave podjetja 2TDK, ki bo gradilo drugi tir železniške proge Divača-Koper. Na položaju direktorja Dravskih elektrarn, ki upravljajo z osmimi hidroelektrarnami na Dravi, zaposlujejo pa 240 ljudi, bi zamenjal Andreja Tumpeja, ki je bil imenovan v času vlade Mira Cerarja.

Černoša je 36-letni inženir in projektant iz Šoštanja, ki je bil še dobro leto dni nazaj zaposlen v podjetju Andrejc, dolgoletnemu hišnemu gradbincu Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje. Tam se je ukvarjal z nadzorovanjem gradenj objektov in vodenjem posameznih del. Dejaven je bil tudi v SDS. Leta 2014 je bil kandidat stranke na lokalnih volitvah.

Po lanski zamenjavi oblasti je njegova kariera dobila silovit pospešek:

1) SDS ga je najprej postavila v upravo 2TDK.

2) Nato ga je imenovala še v nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki mu Černoša tudi predseduje. Marca lani so Telekomovi nadzorniki na čelo enega najpomembnejših državnih podjetij imenovali Cvetka Sršena, nekdanjega kandidata SDS za župana Krškega, ki je pred tem vodil celjsko poslovno enoto Pošte Slovenije.

Černoša je predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki ga vodi še en izbranec SDS Cvetko Sršen.
Černoša je predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki ga vodi še en izbranec SDS Cvetko Sršen.
STA

3) Černoša sedi tudi v nadzornemu svetu Istrabenz Turizma, ki ima v lasti šest hotelov na slovenski obali. Tja ga je imenovala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slabe banke.

4) Konec lanskega leta pa je Černoša postal še zunanji član investicijske komisije nadzornega sveta državne Družbe za avtoceste (Dars), ki ga vodi Pavle Hevka, sicer predsednik uprave podjetja 2TDK, ki jo zdaj Černoša zapušča. Ali in kdaj bo Černoša prevzel vodenje Dravskih elektrarn, bo predvidoma znano ta teden. Po nekaterih informacijah naj bi namreč imel na mizi še eno ponudbo za položaj v upravi večjega državnega podjetja.  

Preberite še:
Notranje čiščenje v SDS #analiza #foto

Medtem ko je njegova soproga Jasmina Černošana zadnjem kongresu postala članica izvršilnega odbora SDS, velja Iztok Černoša za enega ključnih članov novega gospodarskega omrežja stranke. To je po zamenjavi oblasti iz vodenja državnih podjetij izrinilo nekatere druge interesne skupine in ljudi, ki so v preteklih letih veljali za pomembne kadre SDS. 

V času prve vlade Janeza Janše je tako Dravske elektrarne obvladoval mariborski SDS, ki je za direktorja postavil Damijana Koletnika. Še v začetku leta se je kot najresnejši kandidat za vodenje Dravskih elektrarn omenjal Tomaž Kokot, ki je nato prevzel vodenje Pošte Slovenije. Zdaj jih bo vodil kader vladajoče stranke iz mesta, kjer stoji šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), vse bolj nasedla investicija Holdinga slovenske elektrarne (HSE), ki jo že več kot desetletje financira tudi z denarnim tokom Dravskih elektrarn. 

/
/
DEM

Dravske elektrarne v energetskih krogih veljajo za "zlato kokoš". Lani so proizvedle več kot 3200 gigavatnih ur električne energije, kar je skoraj največ v njihovi 70-letni zgodovini. Ob 69 milijonih evrov prihodkov od prodaje, ki jih je v veliki večini prinesla prodaja električne energije HSE, so ustvarile dobrih 10 milijonov evrov čistega dobička in skoraj 29 milijonov evrov denarnega toka (EBITDA), pri čemer praktično nimajo dolgov. Na voljo imajo za dobrih 16 milijonov evrov bančnega depozita.

Za investicije so v Dravskih elektrarnah porabili približno 15 milijonov evrov, predlani pa so začeli z deli na hidroelektrarni Formin, zadnji v verigi osmih, ki še ni bila prenovljena. V Mariboru imajo v načrtu več razvojnih projektov. Med njimi je najbolj znana gradnja črpalne hidroelektrarne Kozjak s skupno zmogljivostjo 440 megavatov, ki je bila zasnovana že davnega leta 1981, zadnje desetletje pa je projekt bolj ali manj na hladnem. Trenutno je v fazi "preverjanja poslovnega modela". 

Preberite še:
Državni Telekom se brani milijonov, ki niso madžarski