Tako so v hčerinski družbi SŽ - Infrastruktura konec lanskega leta z javnim naročilom iskali izvajalca, ki bi poskrbel za odvoz in uničenje odpadnih lesenih pragov in drogov. Pri rekonstrukciji železniških tirov jim namreč vsako leto nastane za več tisoč ton impregniranega lesa, ki zaradi zaščitnih premazov predstavlja nevaren odpadek. Tega materiala v Sloveniji ni možno uničiti oziroma porabiti, saj za to ni ustreznih kapacitet, ampak ga je potrebno odpeljati na sežig v tujino.
Do posla je prišlo podjetje CEP iz Celja, ki ga vodi Urban Majcen in se ukvarja z zbiranjem in predelavo odpadkov. Nedavno je bilo vpleteno v eno največjih okoljskih afer pri nas - nezakonito odlaganje komunalnega blata v Pivoli pri Hočah. Tega je po nizki ceni prepustilo podizvajalcu, blato pa je končalo v gozdu. Kljub temu so v SŽ podjetju CEP zaupali odvoz in uničenje več kot 5000 ton železniških pragov, za kar mu bodo v dveh letih plačali skoraj milijon evrov brez DDV.
Informacije, ki smo jih pridobili o razpisu, nakazujejo, da je bil razplet javnega razpisa vnaprej znan. V hčerinski družbi SŽ - Infrastruktura, ki jo vodi Matjaž Kranjc, so namreč z visokimi pogoji za sodelovanje na razpisu omejili konkurenco. Še več, ponudbo so oddala tudi podjetja, ki v nobenem primeru ne bi mogla priti do posla.
Preberite še:
Tovarna zlobe ima nova sponzorja
Pogoj, ki ga izpolnjuje le eno podjetje
Najnovejši razpis za obdelavo odpadnih železniških pragov in drogov je bil odprt konec septembra lani. Vseboval je najmanj eno sporno določbo. Na SŽ so od ponudnikov zahtevali, da so v zadnjih treh letih poskrbeli oziroma uničili najmanj 500 ton tega odpadka, torej železniških pragov.
Edino, ki ima v Sloveniji takšno referenco, je podjetje CEP. To je leta 2018 podpisalo pogodbo s SŽ za prevzem in obdelavo okoli 7300 ton odpadnih železniških pragov in drogov. Za njihovo uničenje je v zadnjih treh letih prejelo skoraj milijon evrov. Ker ni nikogar drugega, ki bi v Sloveniji v tem času skrbel za vzdrževanje železniške infrastrukture, je bilo podjetje CEP brez konkurence. Premagalo bi ga lahko kvečjemu tuja podjetja, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, a se sama praviloma ne prijavljajo na takšne razpise.
Pogoj je zmotil tudi enega od ponudnikov, ki se je želel prijaviti na razpis. "Naročnika prosimo, če lahko referenco umakne ali spremeni v prevzem 5000 ton nevarnih ali nenevarnih odpadkov in s tem posledično zagotovi širši krog ponudnikov. S tem si bo naročnik zagotovil več konkurenčnih ponudb," je opozoril na portalu enaročanje. Na SŽ so mu brez obrazložitve odgovorili, da razpisne dokumentacije ne bodo spreminjali.
Na koncu so prejeli tri ponudbe:
- Ecoties, Lendava: 719.000 evrov,
- Impregnacija, Hoče: 1,63 milijona evrov,
- CEP, Celje: slab milijon evrov.
Oba konkurenta so izločili. Podjetje Ecoties, ki je oddalo najnižjo ponudbo, ni predložilo garancije za resnost ponudbe. To je bilo pričakovano, saj v osmih letih obstoja ni ustvarilo nobenih prihodkov in nima niti evra premoženja. Trenutno je celo brez transakcijskega računa. Podjetje Impregnacija je medtem oddalo previsoko ponudbo oziroma je ta presegala sredstva, ki so jih imeli zagotovljene državne železnice.
Preberite še:
Gradijo Slovenijo: tako se delijo posli na železnicah
Železniški pragovi na uničenje v Avstrijo
Zato so na SŽ za posel uničenja odpadnih železniških pragov in drogov izbrali edinega preostalega ponudnika. Toda podjetje CEP jih bo le prevzemalo in jih bo nato v velikem delu prepustilo podizvajalcem.
Iz dokumentacije je razvidno, da bosta pomemben del pogodbe izpolnili dve podjetji iz Celovca, ki imata okoljevarstvena dovoljenja za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Prvi je FunderMax, ki se ukvarja s prodajo gradbenega materiala. Z njim je podjetje CEP že sodelovalo in mu na podlagi pogodbe iz leta 2018 oddalo polovico vrednosti pogodbe s SŽ. Drugi je KAB Kärntner, ki se ukvarja s predelavo odpadkov.
Zgodba je torej zelo podobna kot pri prevzemu in obdelavi komunalnega blata iz čistilnih naprav. Kot smo poročali, je imelo podjetje CEP sklenjeno pogodbo s Komunalnim podjetjem Ptuj, pri čemer je imelo podizvajalca, to je podjetje Surovina v lasti Izeta Rastoderja, ki naj bi izvedel 85 odstotkov vrednosti pogodbe. Toda blato je končalo drugje. Po tem ko je Madžarska zaprla meje za blato iz Slovenije, je šla cena njegove obdelave v nebo, podjetje CEP pa ga je raje predalo ljubljanskemu podjetju Lasaz. Njegovi zaposleni so ga odložili v naravi in za to prejeli nekaj sto evrov.
Ne gre za edini posel celjskega podjetja z železnicami. CEP že od leta 2014 dela tudi za podjetje SŽ - Vleka in tehnika, od katerega je do danes prejelo 1,5 milijona evrov. Po naših informacijah gre za čiščenje cistern ter odvoz in uničenje nenevarnih in nevarnih odpadkov.
Na SŽ so nam danes pojasnili, da so razpisni pogoj določili tudi zato, "ker prostornine nekaterih deponij že presegajo predpisane vrednosti, zato bo potrebno obdelavo trhline izvesti v najkrajšem možnem času, kar po naši oceni, lahko izvedejo le izkušeni pooblaščeni izvajalci". "V nobenem primeru ni bil naš namen, da bi z zahtevo po predložitvi reference omejevali konkurenco, odpiranje konkurence je glavno vodilo javnega naročanja," so dodali.
"Uničenje predanih odpadkov - starih pragov in drogov (v tem primeru) spremljamo s transportnim dokumentom. Iz njega je jasno razvidno, kdaj je tovor oziroma pošiljka odpadkov prešla mejo in kdaj je bil tovor/odpadki dokončno uničen. Naročnik, v tem primeru gre za SŽ-Infrastrukturo,izvedbo same storitve in realizacijo lahko spremlja po posameznih lokacijah. To namreč omogočajo dokumenti, kot so tehtalni listi, potrjeni evidenčni listi ali transportne listine iz Uredbe 1013/2006/ES," so še povedali na SŽ.
Preberite še:
Posel desetletja: komu 800 milijonov evrov za čiščenje državnih cest
Posrednik ustvarja milijonske dobičke
Podjetje CEP, ki zaposluje štiri ljudi in ima v poslih z državnimi naročniki očitno le vlogo posrednika pri prevzemu in predelavi komunalnega blata, odpadnih železniških pragov in drugih odpadkov, medtem ustvarja rekordne dobičke.
Nedavno smo objavili lanskoletne izkaze podjetja CEP. Iz njih je razvidno, da je v času, ko je njegov podizvajalec nezakonito odvrgel blato v Pivoli, ustvaril rekordne rezultate. Tako je v obdobju od januarja do septembra lani ustvaril 6,8 milijona evrov poslovnih prihodkov in kar 1,5 milijona evrov dobička. Za primerjavo: v celotnem letu 2020 je imel CEP osem milijonov evrov prihodkov in dober milijon evrov dobička.
Njegov lastnik Urban Majcen si sicer preteklih dobičkov ne izplačuje. Po zadnjih podatkih ima tako že skoraj milijon evrov na računu, poleg tega pa še za 2,5 milijona evrov bančnih depozitov in za več milijonov evrov naložbenih nepremičnin.
