Osem mesecev po odkritju nezakonito odvrženega komunalnega blata v Pivoli pri Hočah postaja jasno, da za eno največjih okoljskih afer pri nas kazensko ne bo odgovarjal nihče – razen voznikov tovornjakov, ki naj bi blato odvrgli.
V začetku junija so neznanci v vasi Pivola odvrgli 200 ton strupenega odpadnega blata. V njem so bile težke kovine in celo salmonela. Blato se je razlilo po območju botaničnega vrta in povzročilo nepopravljivo škodo. Že po nekaj dneh je kriminalistična preiskava razkrila, da gre za blato iz centralne čistilne naprave Ptuj, ki bi ga morala v Ljubljano prepeljati družba CEP Celje. Ta je imelo sklenjeno pogodbo s Komunalnim podjetjem Ptuj. Za prevoz je najela podizvajalca, prevozniško podjetje Lasaz, a so se njegovi zaposleni raje odločili, da blato odložijo v naravi.
Policisti so v okviru hišnih preiskav v Ljubljani, Mariboru in Celju pridržali šest oseb. Med njimi sta bila tudi direktorja družbe CEP Celje Urban Majcen in podjetja Lasaz Miran Zupančič, torej prevzemnika blata, pri katerih je obtičala glavnina razlike v cenah. Po do sedaj znanih podatkih naj bi šlo za dobro organizirano in dlje trajajočo dejavnost, s katero so se vpleteni izognili plačilu zakonitega odvoza blata. Zaslužki naj bi segali v sto tisoče evrov.
Preberite še:
Lovke afere komunalno blato vodijo do Balkanskega bojevnika
Kdo bo pokril milijonsko škodo?
"Ocenjujem, da bomo storili vse, da bo povzročitelj te okoljske katastrofe to tudi plačal. Gre za kriminalno, zavržno dejanje. Verjamem, da bodo organi pregona in sodni organi storili vse, da takšna dejanja najhuje obsodimo in da tudi izterjamo škodo, ki jo bodo utrpeli davkoplačevalci, od tistih, ki so to škodo povzročili," je dogajanje takrat komentiral minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Toda veliko vprašanje je, ali se bo to zares zgodilo.
Iz pojasnil, ki smo jih včeraj pridobili od okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, namreč izhaja, da Majcen in Zupančič nista med osumljenimi, ki jim očitajo kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja. Na tožilstvu so se odločili, da zahtevo za preiskavo vložijo le proti:
- vodji voznega in strojnega parka v podjetju Lasaz, ki naj bi organiziral prevoz in odstranitev blata.
- 36-letnik iz Maribora, ki je našel ustrezno lokacijo, kjer so nezakonito odložili blato. V zameno so mu obljubili plačilo 100 evrov v gotovini po kamionu oziroma za vsako vožnjo. Vsega skupaj je prejel 900 evrov.
- dvema voznikoma tovornjakov, ki jima je prvoosumljeni izročil 1000 evrov in naročil, naj se odpeljeta do čistilne naprave Ptuj, kjer prevzameta blato. V drevoredu Pivola naj bi ju z osebnim vozilom čakal drugoosumljeni in odpeljal na končno lokacijo. Temu naj bi nato izročila večino prej omenjene gotovine.
- podjetju Lasaz, ki je družbi CEP Celje po odvozu blata izdalo račun v višini 8.415 evrov.
Kot so dodali na tožilstvu, so že 21. junija lani zoper vpletene vložili prvo zahtevo za preiskavo, v kateri je bil še en, peti osumljenec. Za koga gre, niso razkrili. Dobra dva meseca pozneje so se odločili, da zahtevo zoper njega umaknejo. Pri tem so se sklicevali na nedavno sodbo vrhovnega sodišča. Sklep o uvedbi preiskave je sicer pravnomočen za eno osebo.
Na mariborski policijski upravi so nam medtem danes pojasnili, da so januarja letos zaključili predkazenski postopek in ugotovitve posredovali na tožilstvo. Dodali so, da so "na podlagi dodatno opravljenih preiskovalnih dejanj in na podlagi dodatno zbranih obvestil kazensko ovadili še tri fizične osebe, ki so utemeljeno osumljene, da so skupaj z ostalimi, že ovadenimi, organizirali odvoz odpadkov od naročnika in ga v nasprotju s predpisi o varovanju okolja na nedovoljen način izpustili na zemljo in v vodo".
Če so se v CEP Celje zaenkrat izognili pregonu zaradi okoljske katastrofe v Pivoli, je drugače z odgovornostjo za druga odlagališča. Celjski kriminalisti so namreč družbo oktobra lani ovadili po zaključku obsežne preiskave, v kateri so iskali krivce za onesnaženje štirih lokacij v Savinjski dolini z odpadnim in najverjetneje nevarnim komunalnim blatom.
Preberite še:
Utapljali se bomo v iztrebkih in plačevali višje položnice
S štirimi zaposlenimi do 1,5 milijona evrov dobička
Že zdaj pa je jasno, da podjetja, vpletena v okoljsko katastrofo v Pivoli in domnevno tudi druga nezakonita odlagališča blata v okolici, pri teh poslih ustvarjajo visoke dobičke. In to v času, ko komunalna podjetja z veliko težavo najdejo prevzemnike blata oziroma morajo zato plačevati nekajkrat višje zneske kot v preteklosti.
V uredništvu smo namreč pridobili lanskoletne izkaze podjetja CEP Celje, ki je imelo s Komunalnim podjetjem Ptuj sklenjeno milijonsko pogodbo o prevzemu odpadnega blata. Iz njih je razvidno, da je v času, ko je njegov podizvajalec nezakonito odvrgel blato v Pivoli, ustvaril rekordne rezultate. Tako je v obdobju od januarja do septembra lani ustvaril 6,8 milijona evrov poslovnih prihodkov in kar 1,5 milijona evrov dobička.
Za primerjavo: v celotnem letu 2020 je imel CEP Celje osem milijonov evrov prihodkov in dober milijon evrov dobička. Vse to mu uspeva z vsega štirimi zaposlenimi. Njegov lastnik Urban Majcen si sicer preteklih dobičkov ne izplačuje. Po zadnjih podatkih ima tako že skoraj milijon evrov na računu, poleg tega pa še za 2,5 milijona evrov bančnih depozitov in za več milijonov evrov naložbenih nepremičnin.
Preberite še:
Viktor Orban zapira meje za slovensko blato
Pri posredniku ostaja velika razlika v ceni
Velik del dobička izhaja ravno iz poslov s komunalnim blatom. Ustvarja se z razliko v ceni:
1) Podjetje CEP Celje je tako konec leta 2019 s Komunalnim podjetjem Ptuj podpisalo okvirni sporazum za odvoz 12.160 ton blata, vreden okoli 1,5 milijona evrov.
2) Cena za "prevzem in končno obdelavo prevzetega dehidriranega blata vključno s transportnimi stroški" znaša 117 evrov na tono brez DDV.
3) Na tožilstvu so nam pojasnili, da sta CEP Celje in Lasaz dosegla dogovor, po katerem bo slednji prejel 35 evrov na tono brez DDV, torej 82 evrov manj.
4) To pomeni, da je Komunalno podjetje Ptuj za odvoz 197 ton komunalnega blata plačalo CEP Celje okoli 23.000 evrov. Posel je dejansko izvedlo podjetje Lasaz za manj kot sedem tisoč evrov ali 30 odstotkov te cene. Toda na koncu so si tudi to razdelili med seboj.
5) Iz okvirnega sporazuma izhaja tudi, da ima CEP Celje podizvajalca, to je podjetje Surovina v lasti Izeta Rastoderja, ki naj bi izvedel 85 odstotkov vrednosti pogodbe. Kljub temu dogajanje v Pivoli dokazuje, da je blato končalo drugje.
V Komunalnem podjetju Ptuj so se sicer že odločili, da ne bodo več sodelovali s CEP Celje. Lani so objavili javno naročilo za prevzem in končno obdelavo blata, na katerem so kot najugodnejšega ponudnika izbrali podjetje Surovina, torej nekdanjega podizvajalca CEP Celje. Kljub temu še vedno ne vedo, ali blato v resnici konča na ustreznem mestu. "Izvajalec Surovina nam izroči tehtalne liste ter evidenčne liste, s čimer dokazuje dejanski prevzem blata. Za kakršen koli drugačen nadzor pristojnosti nimamo," nam je pojasnil direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec. V podjetju CEP Celje so sicer v preteklosti zanikali očitke, da bi kadarkoli ravnali nezakonito.
Stroške sanacije pokrila država, ne povzročitelj
Še mnogo bolj kot pridobljena premoženjska korist so problematični stroški sanacije nezakonitega odloženega komunalnega blata v Pivoli. To so odgovorni zaupali podjetju Kostak iz Krškega, končana pa je bila po dobrem mesecu dni. Država je zanjo plačala okoli 360.000 evrov.
Od povzročitelja tega denarja očitno ne bo terjala. "Odpadki v Pivoli so bili odstranjeni v okviru intervencije na podlagi odloka o programu za izvedbo sanacije prizadetega območja zaradi okoljske nesreče v Občini Hoče – Slivnica, zato inšpektorat RS za okolje in prostor ni izdal odločbe za odstranitev odpadka in tudi ni ugotavljal povzročitelja," so nam pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Za informacijo o povzročitelju so nas napotili na tožilstvo oziroma policijo.
