Do državnozborskih volitev še:

Gradijo Slovenijo: tako se delijo posli na železnicah

Posli pri državni gradnji železnic: kako je mogoče razpisne pogoje prilagoditi tako, da jih izpolnjuje le en ponudnik.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
ponedeljek, 10. 1. 2022, 05:55


20211006-01087104
Na državni direkciji za infrastrukturo, ki jo vodi Ljiljana Herga, so med razpisom spremenili pogoj za izgradnjo protihrupne ograje, ki ga je po novem izpolnjeval le en izbrani ponudnik.
STA

Slovenija je v zadnjih desetih letih za gradnjo železniške infrastrukture namenila več kot milijardo evrov. Glavnina tega denarja je šla v roke nekaterim največjim domačim gradbincem, ki se na posle prijavljajo v konzorcijih. Toda pri izločanju konkurence jim očitno pomaga tudi država. Danes razkrivamo, kako je razpisne pogoje za enega od projektov prilagodila tako, da jih je izpolnjeval le en ponudnik.

Gre za gradnjo protihrupnih ograj na sedem kilometrov dolgem železniškem odseku med Ljubljano in Brezovico. Za 56 milijonov evrov vredno nadgradnjo proge, zgrajene na začetku druge polovice 19. stoletja, je državna direkcija za infrastrukturo izbrala konzorcij petih domačih gradbincev: Kolektor Koling, SŽ-Železničarsko gradbeno podjetje (ŽGP), GH Holding, Pomgrad in CGP. Po podpisu pogodbe so se dela na projektu, za katerega je Slovenija pridobila skoraj 38 milijonov evrov evropskega denarja, začela avgusta lani. Izvajalci morajo do konca leta zamenjati tire, urediti nivojske prehode in nadgraditi signalnovarnostne naprave. 

Ob prenovljeni progi bo stalo tudi osem kilometrov novih protihrupnih ograj. Toda pozor: državna direkcija, ki jo od aprila 2020 vodi Ljiljana Herga, je v razpisu postavila pogoj, da lahko ta del projekta dobi le podjetje, ki je do zdaj ograje zgradilo ob dvotirnih železniških progah. S tem je iz igre izločilo domala vse potencialne domače ponudnike, ki so enake ograje gradili tudi ob enotirnih progah in avtocestah – razen enega. Ta pogoj po naših podatkih kot edino izpolnjuje podjetje Obrt-Oprema, ki je poslovno tesno povezano s Slovenskimi železnicami (SŽ). 

Preberite še:
Posel desetletja: komu 800 milijonov evrov za čiščenje državnih cest

Direkcija: nič ni sporno, ker se ni nihče pritožil

Na direkcijo za infrastrukturo, ki sodi pod okrilje istoimenskega ministrstva, smo prejšnji teden naslovili več vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, zakaj je razpis za nadgradnjo proge vseboval zahtevo za dvotirno referenco in koliko slovenskih podjetij jo ima. Želeli smo izvedeti, kako je število tirov, ki jih ima železniška proga, sploh povezano s kvaliteto protihrupne zaščite, in zakaj ima ta pogoj večjo težo kot drugi kriteriji, recimo višina decibelov in drugi tehnični parametri. 

Nadgradnja odseka Ljubljana-Brezovica je vredna okoli 56 milijonov evrov. Gradbena dela naj bi bila končana  do konca letošnjega leta.
Nadgradnja odseka Ljubljana-Brezovica je vredna okoli 56 milijonov evrov. Gradbena dela naj bi bila končana do konca letošnjega leta.
Ministrstvo za infrastrukturo

"Investicije v železniško infrastrukturo so specifične zaradi narave in spremljajočih dejavnikov na gradbiščih in ob njih," so nam odgovorili na direkciji. V daljšem pojasnilu so poudarili, da razpisno dokumentacijo "pripravljajo tudi z vidika, da trg ostaja odprt", in da morajo biti pogoji in merila po zakonu smiselno povezani s predmetom javnega naročila. "Iz navedenega razloga je bil v konkretnem primeru oblikovan pogoj, za katerega ocenjujemo, da je v celoti povezan s predmetom naročila," menijo na direkciji. 

Na odseku med Ljubljano in Brezovico bo zgrajenih za več kot osem kilometrov protihrupnih ograj.
Na odseku med Ljubljano in Brezovico bo zgrajenih za več kot osem kilometrov protihrupnih ograj.
Ministrstvo za infrastrukturo

"Pri tem imajo vedno vsi potencialni ponudniki iz Slovenije in EU, ki menijo, da zahtevane reference niso ustrezno zastavljene, možnost vložiti revizijo oziroma se pritožiti," so dodali. Ker tega pri javnem naročilu za nadgradnjo proge Ljubljana-Brezovica ni storil nihče, na direkciji ugotavljajo, da "so vsi potencialni ponudniki razumeli, da so reference zastavljene glede na zahtevnost izvedbe del, lokacije objekta, vrste del, razpoložljivega časa za izvedbo del in drugih dejavnikov".

/
/
Ministrstvo za infrastrukturo

Preberite še:
Župan NSi prijatelju oddal posel, ki bi ga drug naredil za pol cene

Kdo vse je pritiskal za posel z ograjami?

Toda podrobnejši vpogled v razpisno dokumentacijo in neuradne informacije dajejo drugačno sliko. V prvotno objavljeni razpisni dokumentaciji, objavljeni konec leta 2020, namreč direkcija ni zahtevala reference za protihrupne ograje ob dvotirnih progah. Ravno nasprotno, izbrani strokovnjak za ograje, ki bi ga predlagal ponudnik, je moral izpeljati izpolnjevati le naslednje pogoje:

- da je izvedel vsaj eno naročilo, ki je zajemalo izvedbo protihrupnih ograj na javni železniški infrastrukturi na območju EU,

- da je skupna dolžina ograj znašala najmanj tri kilometre,

- da je bilo za izvedena dela pridobljeno uporabno dovoljenje, dovoljenje za začetek obratovanja ali potrdilo o prevzemu del.

Šele med samim razpisom, 15. januarja lani, je direkcija navodila za ponudnike spremenila tako, da so morale biti "referenčne protihrupne ograje izvedene ob obstoječi dvotirni železniški progi v obratovanju". Kot je razvidno iz pogodbe o oddaji del, je konzorcij domačih gradbincev kot strokovnjaka za protihrupne ograje navedel inženirja Primoža Kunstiča, ki je od leta 2017 za podjetje Obrt-Oprema vodil projekt izvedbe aktivne protihrupne zaščite na odseku prenovljene dvotirne proge med Celjem in Zidanim Mostom. 

Zakaj je med samim razpisom prišlo do spremembe ključnega pogoja, iz pojasnil direkcije ni mogoče ugotoviti. Po naših informacijah pa je takrat prišlo do precejšnjega pritiska posameznih predstavnikov in lobistov največjih gradbincev. Več virov nam je pri tem omenjalo Borisa Benevola, širši javnosti malo znanega podjetnika iz Šempetra pri Gorici, ki velja za osebo z odličnimi zvezami v vrhu SDS. 

Direkcija je več kot dva tedna po objavi razpisa spremenila pogoj, po katerem je moral imeti strokovnjak referenco za protihrupne ograje ob dvotirni železniški progi. Zakaj, ni znano. Ravno takrat pa je prišlo do precejšnjega pritiska posameznih predstavnikov in lobistov največjih gradbincev.
Direkcija je več kot dva tedna po objavi razpisa spremenila pogoj, po katerem je moral imeti strokovnjak referenco za protihrupne ograje ob dvotirni železniški progi. Zakaj, ni znano. Ravno takrat pa je prišlo do precejšnjega pritiska posameznih predstavnikov in lobistov največjih gradbincev.
Enaročanje

Na ministrstvu za infrastrukturo so sicer zanikali, da bi se minister Jernej Vrtovec kadarkoli sestal s predstavniki podjetja Obrt-Oprema. To je v večinski lasti Ivana Podgorška, letno pa s štirimi zaposlenimi ustvari okrog pet milijonov evrov prometa – daleč največ z državo. Skupaj s SŽ-ŽGP in sevniškim gradbenim podjetjem Rafael, ki je vrsto let tesno vpeto v železničarske kroge, je leta 2020 podpisalo šest milijonov evrov pogodbo za izvedbo protihrupnih ukrepov na območju železniških postaj Ljubljana-Zalog in Ljubljana-Polje. 

Preberite še:
NPU zanima, kako je župan SLS kupil stanovanje od občinskega gradbinca

Se bo zgodba ponovila na novem razpisu?

A zgodba že dobiva tudi nadaljevanje. Po naših informacijah naj bi se v zadnjih tednih vrstili pritiski na direkcijo, da na enak način kot pri projektu Ljubljana-Brezovica izpelje tudi razpis za prenovo in nadgradnjo odseka Brezovica-Preserje-Borovnica na železniški progi do Divače. Na vprašanje, ali bodo tudi pri tem projektu zahtevali enako dvotirno referenco kot pri nadgradnji proge Ljubljana-Brezovnica, so nam na direkciji odgovorili, da "noben predpis ne določa obveznosti, da naročnik pri vseh javnih naročilih predpisuje iste pogoje".

"Razpisno dokumentacijo oblikuje strokovna komisija, ki je vsakič sestavljena iz različnih oseb. Vsak član strokovne komisije je za svoje delo odgovoren za zakonitost razpisne dokumentacije, posledično pa mora biti tudi avtonomen. Ker je trenutno razpisna dokumentacija za nadgradnjo odseka Brezovica–Preserje–Borovnica v zaključni fazi, do objave razpisa ne moremo podajati podrobnejših informacij o pogojih," so pojasnili na direkciji.  

Z informacijami, da med domačimi gradbinci že kroži osnutek razpisa, niso seznanjeni. "To navedbo bomo preverili in se v primeru, da se izkaže kot točna, ustrezno odzvali. Razpisna dokumentacija je do objave javnega naročila na portalu lahko dostopna samo osebam, določenim s Poslovnikom za vodenje postopkov javnih naročil Direkcije RS za infrastrukturo," so poudarili. 

Preberite še:
Protihrupne ograje: na Darsu gradijo, zato da čez tri leta rušijo