Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, so podjetjem v zadnjih dveh letih razdelili največ sredstev v zgodovini, več kot 130 milijonov evrov. Toda pri nekaterih projektih, ki so jih financirali, se zastavlja vprašanje, kam je šel denar. Danes razkrivamo primer podjetja Art Rebel 9, ki je imelo leta 2018 eno osrednjih vlog v aferi z maketo drugega tira Divača Koper. Pozneje je od Počivalškovega ministrstva prejelo 400.000 evrov, pri čemer ni jasno, za kaj vse jih je sploh porabilo.
Gre za denar, ki ga je ministrstvo namenilo razvoju dveh mobilnih aplikacij, ki delujeta na področju tako imenovane razširjene resničnosti. Med zmagovalne projekte na razpisu sta se uvrstili zaradi visokoletečih napovedi o preboju na svetovni trg, deset tisočih uporabnikih in večmilijonskih prihodkih. Dejanski rezultati so porazni. Čeprav so bila državna sredstva porabljena, aplikaciji delujeta v omejenem obsegu, pri tem pa imata očitno tehnične težave.
Še več, uporabnike, ki so si ju v dobrem letu dni naložili na svoje mobilne telefone, lahko preštejemo na prste dveh rok. Kaj je torej s tem denarjem sploh plačalo ministrstvo?
Preberite še:
Počivalškovi stotisočaki za izdelovalca sporne makete
Po aferi maketa uspešni na Počivalškovem razpisu
Leta 2018 je podjetje Art Rebel 9 zmagalo na razpisu za gradnjo makete drugega tira Divača-Koper, ki se je sprevrgel v odmevno afero. Izkazalo se je namreč, da je podjetje oddalo najdražjo ponudbo, vredno 133.000 evrov, državna direkcija za infrastrukturo pa ga je izbrala zaradi napake v računalniškem programu excel. Za podizvajalca je podjetje Art Rebel 9 izbralo edinega konkurenta na razpisu, podjetje RPS. Čeprav do denarja nikoli ni prišlo, saj je direkcija posel razveljavila, so posel so pod drobnogled vzeli kriminalisti in leta 2020 vložili ovadbe proti štirim osebam.
Ob izbruhu afere so se pojavili tudi očitki, da je šlo za poizkus obvodnega financiranja Stranke modernega centra (SMC), danes Konkretno, ki jo od leta 2019 vodi Počivalšek. Toda v poznejših letih je bilo podjetje Art Rebel 9, ki je v lasti Matjaža Požlepa, zelo uspešno pri pridobivanju državnih virov financiranja. Do zdaj je od ministrstva za gospodarstvo prejelo že skoraj 1,7 milijona evrov, večino v zadnjem letu dni.
Veliki met je podjetju, ki pred tem vrsto let ni dobilo nobenih nepovratnih sredstev, uspel na 6,5-milijonskem razpisu Eureka 2018, ki ga je Počivalškovo ministrstvo namenilo za spodbujanje raziskovalno-razvojne aktivnosti podjetij in njihovo vključevanje v mednarodne projekte. Po skupni višini prejetega denarja je bilo podjetje na tretjem mestu med 17-imi prejemniki. Pridobilo je petino celotnega denarja, ki ga je ministrstvo namenilo projektom iz zahodne kohezijske regije, kamor spada tudi Art Rebel 9:
- prvih 200.000 evrov je podjetje prejelo za projekt United Hearts (združena srca v slo.). Gre za aplikacijo, ki meri srčni utrip navijačev na športni tekmi, nato pa ga lahko s pomočjo algoritmov umetne inteligence prikazuje v 3D animaciji ali razširjeni resničnosti.
- še 200.000 evrov je podjetje dobilo za razvoj mobilne aplikacije Augmenty, ki bo s pomočjo razširjene resničnosti in umetne inteligence poenostavljala vsakdanje življenje ljudi. Z drugimi besedami, uporabnik lahko v prostoru s pomočjo mobilnega telefona dodaja virtualne predmete.
Preberite še:
Tako Počivalšek s proračunskim denarjem pomaga svojemu prijatelju
Načrtovali milijonske prihodke, realnost drugačna
Pri obeh aplikacijah je bil načrt projekta enak. Začela sta se januarja 2019 in končala decembra 2020, nato pa so ju ponudili trgu. V tem času je na tem delalo 16 ljudi oziroma večina zaposlenih v Art Rebel 9. Pomagali so jim hrvaški partnerji. Za razvoj vsake od aplikacij so porabili kar okoli 39 tisoč ur. To pomeni, da je uradno samo na tem projektu skoraj dve leti delalo deset redno zaposlenih. Skupni stroški projektov pa so znašali od 650.000 evrov (Augmenty) do 675.000 evrov (United Hearts).
Z njuno monetizacijo naj bi se jim ti vložki nekajkrat povrnili in jih izstrelili v sam vrh razvijalcev aplikacij za razširjeno resničnost. Vsaj tako so zapisali v prijavah, ki so ju oddali na ministrstvo. Po letu dni je jasno, da so z napovedmi močno zgrešili.
Najbolj donosen naj bi bil projekt Augmenty. Že v prvem letu naj bi pridobili deset podjetij, ki bi za aplikacijo plačevala 250 evrov letne naročnine in še enkrat toliko za posamezne objave. Leta 2025 naj bi imelo četrt milijona osebnih uporabnikov in pet milijonov evrov letnega prometa. Podobne ocene so imeli za United Hearts. Podjetja bi mesečno plačevala 2500 evrov za uporabo te aplikacije, prek katere bi dostopala do obdelanih podatkov in rezultatov športnih dogodkov. Cilj? Več kot pet milijonov evrov prihodkov od uporabnikov aplikacije do leta 2025.
Preberite še:
To so skriti zmagovalci državnih poslov z zaščitno opremo
"Imeli smo smolo zaradi epidemije covid-19"
V svetu mobilnih aplikacij je konkurenca res velika in možnosti za uspeh majhne. Toda rezultati obeh aplikacij na trgu kažejo na to, da sta popolnoma neuporabni in je šel državni denar za nekaj, kar ne zanima nikogar. Od konca februarja lani si je aplikacijo Augmenty v trgovini Google Play za uporabnike Android preneslo nekaj več kot pet ljudi, aplikacijo United Hearts pa še manj. Kot kaže, sta bili aplikaciji vnaprej obsojeni na neuspeh.
Lani in letos bi namreč moral Art Rebel 9 za oglaševanje obeh aplikacij porabiti več deset tisoč evrov. Toda to se ni zgodilo. Nasprotno, v tem času na spletu ni mogoče najti niti enega prispevka, v katerem bi bila omenjena Augmenty ali United Hearts. To je še posebej nenavadno, glede na to, da naj bi v Art Rebel 9 za njun razvoj poleg 400.000 državnih evrov porabili še najmanj enkrat toliko lastnega denarja oziroma tretjino vseh svojih zmogljivosti.
Je torej Počivalškovo ministrstvo z državnim sofinanciranjem dejansko plačalo tudi maketo? "Ne, gre za popolnoma različni zadevi," nam je že pred dvema letoma zatrdil Matjaž Požlep, ki zdaj poudarja, da so cilje dosegli. "Pridobljeno znanje smo uporabili tudi v mnogih naknadnih projektih, to pa nam bo pomagalo tudi pri preboju v tujino. Iz tega vidika je bil razvoj omenjenih aplikacij uspešen ter ključen za prihodnost našega podjetja," je dodal. V zadnjih letih so sicer pridobili več poslov z občinami in javnimi zavodi.
Ministrstvu so posredovali vrsto poročil, v katerih so obrazložili, kaj vse so naredili. Deset odstotkov sredstev, torej 40.000 evrov, so dali podjetjem, ki so pripravila dokumentacijo. V podjetju zatrjujejo, da je njihove načrte za komercializacijo aplikacij zaustavila epidemija covid-19, a zagotavljajo, da so "trenutno v fazi ponovnega vzpostavljanja stikov s potencialnimi deležniki".
Kljub temu je Požlep priznal, da aplikaciji ne delujeta tako, kot bi morali. Augmenty smo namreč preizkusili tudi v našem uredništvu in ugotovili, da prihaja do težav pri povezovanju z bazo predmetov, ki se dodajajo v prostoru. Kot pojasnjuje Požlep, "ima platforma Google Poly, preko katere naša aplikacija dostopa do 3D modelov, v zadnjem mesecu občasno probleme - verjetno je to povezano z njihovo namero, da jo postopno ukinejo". Dodal je, da njihova ekipa že išče alternativne rešitve.
Razširjena resničnost je resničnost, kjer uporabnik opazuje in uporablja resnično okolje, ki je razširjeno (nadgrajeno) z (računalniško ustvarjenimi) navideznimi predmeti. V takšnem okolju se uporabniku zdi, kot da resnični in navidezni predmeti sobivajo v istem okolju.
