Logar je obljubljal novo politiko, zdaj pa ob aferah Demokratov igra žrtev

Kdor zadnjih 20 let vsaj malo spremlja domačo politiko, je opazil, da sta največji stranki aktualne koalicije izpilili skoraj popoln obrambni mehanizem. Ko se njeni člani znajdejo v aferi, ne prevzamejo odgovornosti, ampak uporabijo preizkušen scenarij.

Najprej se delajo, da zgodbe ni. Na očitke ne odgovarjajo. Če jih novinarji vprašajo za pojasnila, se morajo še pozanimati o podrobnostih. Medtem ko javnost čaka na odgovore, izbruhne nova afera in vsi skupaj pozabimo na prejšnjo.

Ko pritisk javnosti vendarle postane prevelik, z afero pa se začnejo ukvarjati največji mediji, sledi protiofenziva. Nenadoma gre za politični pogrom. Za napad nanje. Za zaroto globoke države, ki naj bi iz zakulisja vlekla vse niti in bila močnejša od izvoljene oblasti. Kdo so njeni akterji, ne ve nihče. Tega ne znajo povedati niti tisti, ki naj bi bili njene žrtve.

Toda Anže Logar je to sprenevedanje, izmikanje odgovornosti in obračanje vlog uspel spraviti na povsem novo raven.

Preberite še:
26 tisoč razlogov, zakaj Rončević učiteljem ne more predavati o varčevanju

Ni vedel nič o pritiskih na Teo Košir in njenem odstopu

Predsednik Demokratov je pred volitvami sanjal o 20 poslancih in položaju mandatarja. Na koncu je sam ostal pred vrati parlamenta, izključen pa je tudi iz kadrovskih kupčij. Demokrati imajo v državnih podjetjih celo manj ljudi od Resni.ce, ki je uradno del opozicije. 

Nato se mu je zgodila Tea Košir, ki jo je Logar sprva »spakiral« na ministrstvo za zdravje, od tam pa se je hitro želela vrniti v parlament. Logar ji tega ni dovolil, nakar je sledil vrtiljak preobratov in javnih izjav. Vrhunec tega je bila napovedana sporna zaposlitev na direkciji, zadolžene za gradnjo obvoznice, ki bo razbremenila promet na cesti ob njenem novem zemljišču. 

Že takrat se je Logar sprenevedal pri vprašanju, kdo jo je poklical in ji ponudil službo, prav tako menda ni imel pojma o grožnjah, ki naj bi jih dobila Tea Košir. A to je bila zgolj ena od afer. Na necenzurirano.si smo namreč razkrili sume ponarejanja listin pri imenovanju Aleša Novaka, enega ključnih članov Demokratov, za nadzornika Mladinske knjige Založbe.

Na hitro obnovimo zgodbo: Novak je bil sprva v igri za ministra za kulturo, a ko mu je to spodletelo, je za tolažilno nagrado dobil nadzorniški stolček v državnem podjetju. Pri tem pa se je zapletlo. Ugotovili so namreč, da Novak šest mesecev pred imenovanjem ne bi smel opravljati funkcije političnega funkcionarja.

Preberite še:
Desnica je na misiji. Njen cilj je, da bodo volitve 2030 odločene vnaprej

Za nazaj spisali odstopno izjavo, zdaj se pogrezajo še globlje

Kako so rešili težavo? Tako, da bi počakali na prihodnje leto, ko bi Novak izpolnjeval pogoje? Ne, ampak so za nazaj sestavili odstopno izjavo, s katero so ustvarili vtis, da je Novak odstopil pravočasno, natanko tri dni pred iztekom roka.

Toda pri tem so nevede za seboj pustili računalniške sledi, ki jih ni mogoče razložiti. Novak je funkcijo opravljal še več mesecev po domnevnem odstopu. Še več, kot predsednika mariborskega mestnega odbora so ga v javnosti predstavljali tudi sami. Skratka, na papirju je odstopil, dejansko pa ne.

Namesto da bi priznali napako, sankcionirali vpleteni in zgodbo končali, so v Demokratih vztrajali pri svojem. Domislili so se za lase privlečene zgodbe. Tako naj bi Novakov odstop prikrivali, ker bi – pozor – pred volitvami slabo vplival na moralo stranke. Volitve so bile sicer marca, Demokrati pa so odstop prvič javno razkrili šele konec avgusta, ko so jih o tem povprašali novinarji. 

Logar pod pritiskom očitkov in kazenskih prijav ni ubral poti, ki so mu jo pokazali že njegovi koalicijski kolegi, temveč je utrl novo. Na največji komercialni televiziji je v osrednjem večernem terminu razlagal, da gre za orkestriran lov na njihovo stranko. 

Preberite še:
Politični valjar desnice je prvič obstal v jesenskem blatu #komentar

Logar je vnaprej vedel, da se ga bodo lotili

Takole pravi Logar: že mesec dni prej so ga opozorili, da se bodo centri moči po Resni.ci lotili še Demokratov. Zakaj? Ker naj bi delali tektonske spremembe. S tem je imel v mislih ustanovitev novega organa za pregon korupcije (SKOK). Skratka, Logar je, če morda niste vedeli, žrtev. 

Odmislimo, da je bil Logar ob aferah, ki jih je v nekaj mesecih proizvedla ta koalicija, večinoma tiho in se delal, da ne obstajajo. Ko se je pojavil najmanjši sum na nasprotni strani, ga je nemudoma izkoristil za promocijo projekta SKOK, ki ga je pravna stroka raztrgala. 

Spomnimo raje, o čem Logar ne želi govoriti niti kot domnevna žrtev. Demokrati so šli na volitve z eno najdražjih kampanj v zgodovini slovenske politike. Po porabi je bila primerljiva s kampanjama obeh največjih strank, SDS in Gibanja Svoboda. Samo v mesecu pred volilno nedeljo so Demokrati uradno porabili skoraj 600.000 evrov, že pred tem pa še več sto tisoč evrov.

Toda še danes ne vemo, kdo je financiral tako drago kampanjo. Iz trenutno dostopnih poročil ni mogoče ugotoviti, od kod je prišel večji del denarja, približno 367 tisoč evrov. 

Logar še naprej skriva, kdo mu plačal volilno kampanjo

Nič ne kaže, da bomo to kmalu izvedeli. Logar na vprašanja o tem ne odgovarja. Morda pa se prav tu skriva odgovor na vprašanje, kdo so interesna omrežja, ki so finančno in drugače podprla Logarjevo stranko. In ali se zdaj, po volitvah, te usluge vračajo. 

Kako si sicer razložiti Logarjevo vztrajanje, da Demokrati dobijo zdravstveni resor? Ali pa njihove poskuse odprave Kebrovega zakona in prizadevanja za dovolitev nočne prodaje alkohola na bencinskih servisih?

Logar je po lastnih besedah ubral »sredinsko« pot in si nadel avreolo poštenosti, transparentnosti in politične zmernosti. Obljubljal je drugačno politiko, manj ideoloških spopadov in več vsebine. Vse tisto, česar naj bi pri nekdanjih kolegih zmanjkalo.

Toda dobili smo vse prej kot to. Okoli Demokratov so se že pred volitvami zbirali vplivni posamezniki iz zdravstva in energetike ter lobisti, ki za uresničevanje svojih interesov potrebujejo dostop do politike. Iz dneva v dan postaja jasneje, s kom so se Logarjevi povezovali in sklepali pakte.

Ko pa so v Logarja posvetile luči in od njega zahtevale odgovore o zakulisnih dogovorih, je prej spravljivi politik prevzel retoriko največjih populistov. Začel je napadati tiste, ki ga o tem sprašujejo. Spremenil se je torej v še slabšo različico tistih, od katerih se je želel razlikovati.