Rok Furlan uradno ni več ljubljanski kralj betona. Po več kot desetletju vladavine na ljubljanskem gradbenem trgu, ki mu je prinesla ta vzdevek, je namreč svoje betonarne prodal.
Kupuje jih vrhniški podjetnik Mirko Marolt, lastnik podjetja Marolt Beton, ki upravlja že šest betonarn po vsej državi. Zdaj bo imel v lasti še dve betonarni v Ljubljani (na Verovškovi ulici in v Stanežičah) in eno na Jesenicah, ki so bile do zdaj v lasti Furlanovega podjetja Projekt Beton.
To pomeni, da bo Marolt obvladoval največjo skupino za proizvodnjo betona v državi. Že do zdaj je imel v lasti betonarne v Črnučah, Grosupljem, Postojni, Cerknici, Logatcu in Kočevju. Vsa njegova podjetja bodo zaposlovala že več kot 40 ljudi in na letni ravni ustvarila več kot 14 milijonov evrov prihodkov. "Podjetje Projekt Beton bo ohranilo dosedanje poslovanje, močno pa upam na še boljše rezultate," je poudaril Marolt.
Betonarne prodal nedolgo po hišnih preiskavah
Zakaj se je odločil za prodajo betonarn, pri Furlanu ni mogoče izvedeti, saj za pojasnila ni dosegljiv. Podjetje Projekt Beton, na katero je Furlan pred leti prenesel posle nekdanjega Sector betona, je lani izkoristilo razcvet na trgu nepremičnin in gradnjo novih stanovanj v prestolnici.
Prihodke od prodaje je povečalo za visokih 40 odstotkov na 6,3 milijona evrov. To je največ po letu 2010, ko so v Stožicah dokončali in odprli športni kompleks, kjer je bil Furlan glavni dobavitelj betona.
Prodaja betonarn sicer časovno sovpada s kriminalistično preiskavo, v kateri je Furlan osumljen, da je imel ključno vlogo v hudodelski združbi za utajo davkov pri uvozu in preprodaji avtomobilov.
Konec januarja so ga policisti med hišnimi preiskavami začasno pridržali, a po enem dnevu izpustili na prostost. Takoj zatem so se pojavile informacije, da se Furlan seli v Dubaj, največje mesto v Združenih arabskih emiratih.
Gre za državo, ki tujih državljanov pogosto ne izroča oblastem v njihovih matičnih državah. To so slovenski organi izkusili pri zahtevi za izročitev nekdanjega lastnika Sociusa Leonarda Peklarja, ki se že več let v Dubaju izogiba sojenju v zadevi Bados Consulting, v kateri mu tožilstvo očita sodelovanje pri sklepanju domnevno navideznih poslov.
Kot je znano, se je Furlan že v preteklosti uspešno izogibal sodnim postopkom. Več ovadb je zastaralo ali ostalo v predalih, druge pa so na tožilstvu zavrgli.
Stari znanec, s katerim sta dobavljala beton za Stožice
Je torej Furlan betonarne prodal zaradi postopkov organov pregona? "Ne. To s tem nima nobene povezave," je dejal Mirko Marolt, ki bo betonarne prevzel prek svojega podjetja Grandio.
Koliko je odštel za nakup in kam je moral nakazati kupnino, Marolt ni želel razkriti. Furlan je namreč betonarne zaradi težav z davkarijo lastniško obvladoval prek slamnatih podjetij. Končni lastnik podjetja Projekt Beton je bila družba iz ameriške davčne oaze Delaware.
A podatki, ki smo jih analizirali, nakazujejo na tesne povezave med novim in starim lastnikom betonarn. Marolt in Furlan sta namreč stara znanca, saj sta že leta 2014 sodelovala v večjem skupnem projektu.
Iz stečajne mase Gradbenega podjetja Bežigrad sta tedaj kupila manjšo betonarno v Črnučah, prek katere sta na letni ravni ustvarila že okoli 1,5 milijona evrov prihodkov. Projekt sta izpeljala ravno prek podjetja Grandio, novega lastnika Projekta Betona. Po štirih letih pa se njune poti vsaj uradno razhajajo.
Na začetku sta imela še tretjega partnerja, vplivnega ljubljanskega poslovneža Miloša Prešerna, ki je v zadnjih letih uspešno izvedel več velikih nepremičninskih projektov, zlasti v Ljubljani. Lani poleti je v javnosti odmevala razkošna prenova njegove vile na grajskem griču.
Prve povezave med Furlanom in Maroltom segajo še v čas gradnje Stožic, ki še danes veljajo za največji gradbeni projekt v prestolnici. Medtem ko je levji delež dobave betona pripadel Furlanu, je bil med dobavitelji tudi Marolt.
Betonarne prenesel z enega na drug poštni nabiralnik
Še več, Rok Furlan bo v betonarnah vsaj začasno zadržal pomemben delež. Sredi lanskega leta je podjetje Grandio, novega lastnika betonarn, dobilo novega družbenika. Polovični delež je kupilo podjetje Sektor Grad, ki ga vodi Furlan.
Njegova formalna lastnica je družba Inter Concrete Ltd iz Londona, katere lastništvo se konča v ameriški davčni oazi Delaware. Že v preteklosti je imela v lasti nekatera druga Furlanova podjetja, po podatkih iz marca lani pa je edino njeno premoženje en funt na bančnem računu.
Na enak način je imel Furlan do zdaj "urejeno" lastništvo podjetja Projekt Beton, vendar prek drugega slamnatega podjetja. Vrsto let je bilo v lasti londonske družbe Capital UK Investments Ltd, ki ima prav tako lastnike v Delawaru. V začetku aprila so britanske oblasti sprožile celo postopek njenega izbrisa, saj naj ne bi poslovala.
Mirko Marolt nam je pojasnil, da se bo Furlan umaknil iz lastništva in da bo on sam na koncu edini lastnik podjetja Projekt Beton.
Uradno v bankrotu, v resnici živi na veliki nogi
Rok Furlan tudi sicer že dalj časa živi in posluje prek tako imenovanih podjetij poštnih nabiralnikov, na katere ima pisano večmilijonsko premoženje: avtomobile prestižnih znamk, luksuzne nepremičnine na elitnih lokacijah, dve igralnici v Portorožu ...
V to so ga prisilili davčni inšpektorji, ki so ga začeli preiskovati leta 2010, slab mesec dni po odprtju Športnega parka Stožice. Ugotovili so večmilijonsko razliko med dohodki, ki jih je Furlan uradno napovedal v letih od 2005 od 2008, ter njegovo zasebno porabo in premoženjem v istem obdobju. Še preden bi mu finančna uprava lahko zamrznila (in nato odvzela) premoženje, ga je Furlan prepisal na varno.
Zaradi davčnega dolga je razvpiti podjetnik leta 2014 vložil zahtevo za osebni stečaj in ga tudi uspešno končal. Sodišče je marca letos odločilo, da se Furlanu odpišejo vse obveznosti, pri čemer bo država po vsej verjetnosti ostala praznih rok.
Skupaj preprodajali avte in lastninili banko
Dolg, ki se ga je znebil v postopku osebnega stečaja, je bil sprva še višji, vendar so mu ga pomagali poravnati dolgoletni poslovni partnerji. Predvsem Tomaž Stopar, ki je skupaj s Furlanom osrednji osumljenec v aktualni preiskavi davčne utaje.
Kot smo razkrili, sta Furlan in Stopar osumljena sodelovanja v hudodelski združbi, ki naj bi utajevala davke z uvozom in preprodajo avtomobilov visokega cenovnega razreda. Preiskovalci preverjajo tudi sume, ali je denar od davčnih utaj pri uvozu dragih avtomobilov iz tujine končal tudi v lastniških deležih Hranilnice Lon.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
