Do državnozborskih volitev še:

Kam so med epidemijo izginile bolniške postelje

Zakaj je intenzivnih postelj v Sloveniji med epidemijo covid-19 iz meseca v mesec manj, ne pa več?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
petek, 5. 11. 2021, 05:55


Ela-wBGWMAMUx5T
Najslabše epidemiološke razmere do sedaj so pripeljale tudi do odkritega spora med ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem in premierjem Janezom Janšo.
twitter

Vlada Janeza Janše je na včerajšnji seji razpravljala tudi o možnosti pošiljanja bolnikov s covid-19 v tujino.

To nam je potrdilo več virov blizu vlade. Medtem ko na ministrstvu za zdravje včeraj niso komentirali informacij, da zaradi prezasedenosti bolnišnic razmišljajo o napotitvi bolnikov v tujino, smo neuradno izvedeli, da so o tem na seji vlade govorili posamezni ministri iz vrst SDS. V pošiljanju bolnikov v tujino naj bi videli celo možnost, da bi se država izognila popolnemu zaprtju za deset dni. Novi "lockdown" zahteva minister za zdravje Janez Poklukar. Kljub njegovi grožnji z odstopom, če ga vlada ne bo sprejela, mu je že včeraj nasprotovala večina ministrov. Končno odločitev o tem naj bi vlada sprejela danes zvečer. 

Da se obeta pomoč iz tujine, je včeraj zvečer namignil koordinator covidnih bolnišničnih postelj Robert Carotta: "Ministrstvo za zdravje je že začelo postopek sodelovanja z vsemi tremi sosednjimi državami, se pravi Italijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi z Nemčijo, kjer bomo zaprosili za eventuelno pomoč pri oskrbi intenzivnih covidnih pacientov." Strokovna skupina za covid-19 je sicer že novembra lani, ko jo je vodila Bojana Beović, predlagala, naj se Slovenija za pomoč obrne v tujino, a je Janševa vlada raje zaprla bolnišnice.

Ministrstvo za zdravje se je za pomoč že obrnilo na Avstrijo, Italijo in Madžarsko, je razkril koordinator covidnih bolnišničnih postelj Robert Carotta.
Ministrstvo za zdravje se je za pomoč že obrnilo na Avstrijo, Italijo in Madžarsko, je razkril koordinator covidnih bolnišničnih postelj Robert Carotta.
STA

Pri vsem tem je ključno vprašanje, kako se je Slovenija ponovno znašla v položaju, da mora zaradi pomanjkanja bolnišničnih zmogljivosti za pomoč pri obvladovanju epidemije zaprositi tujino. Včeraj je bilo v bolnišnicah 735 oseb s covid-19. To je še vedno skoraj pol manj kot na vrhuncu drugega vala novembra lani. Toda skrb vzbujajo podatki o številu prostih postelj za intenzivno nego, torej za zdravljenje tistih z najtežjim potekom bolezni. Ne le, da Slovenija med epidemijo ni uspela povečati števila intenzivnih postelj. V četrtem valu jih premore celo manj kot lani. 

Bolnišnice na voljo le še za nujne primere 

Medtem ko vlada še razpravlja o tem, katere ukrepe sprejeti za zajezitev epidemije in poskus zaustavitve skokovite rasti bolnikov s težjim potekom bolezni, se v bolnišnicah že odločajo za začasno ukinitev nenujnih pregledov in operativnih posegov. Vračamo se torej v čas prvega in drugega vala.

Po naših informacijah so v UKC Maribor, drugi največji zdravstveni ustanovi v državi, včeraj sprejeli sklep o zaustavitvi celotnega elektivnega programa. Tako bodo do nadaljnjega obravnavali le še nujne primere. Na naša vprašanja o tem v mariborski bolnišnici niso odgovorili. Podobno so naredili v UKC Ljubljana, kjer so prav tako včeraj sprejeli sklep, na podlagi katerega lahko organizacijske enote, ki pomagajo pri zdravljenju covid-19 bolnikov, prekinejo izvajanje zdravstvenih storitev. Izjeme so obravnave s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkološke obravnave ter obravnave v porodnišnici. Še naprej se izvajajo tudi izbrani preventivni programi.

V tem tednu so ves nenujni kirurški program ustavili tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Eden od šestih zdravstvenih delavcev zapustil kliniko

V bolnišnicah je trenutno zasedenih 169 intenzivnih postelj. Na voljo je še 22 mest, kar pomeni, da so odgovorni tokrat uspeli zagotoviti 191 postelj. Za primerjavo: pred natanko letom dni jih je bilo na voljo 220, torej celo 29 več, pri čemer so bile praktično v celoti zasedene. Kam so vmes izginile manjkajoče postelje? 

Dejanskih postelj za oskrbo težjih bolnikov s covid-19 je v resnici več kot dovolj. Enako je z ventilatorji, ki so jih vladni možje po (pre)visokih cenah kupili nekajkrat več, kot bi jih potrebovali. Težava je v pomanjkanju ljudi. Natančneje, v državi je zmanjkalo medicinskih sester. Še posebej tistih, ki so uposobljene za nego bolnikov na intenzivnem zdravljenju. Opazno se povečuje število zdravstvenih delavcev v bolniškem staležu. Veliko medicinskih sester se je zaradi slabih delovnih pogojev in relativno nizkega plačila odločilo zapustiti poklic. Strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko je opozoril, da so ostali brez 200 od skupno 1200 zdravstvenih delavcev.

Medicinske sestre ne želijo več za nizko plačo delati v prvih covid-19 bojnih linijah.
Medicinske sestre ne želijo več za nizko plačo delati v prvih covid-19 bojnih linijah.
Arhiv

Da je pomanjkanje zdravstvenih delavcev razlog za "skorajšnji zlom zdravstva", so v zadnjih dneh poudarjali tako državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar, kot tudi Carotta in vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. Toda pozabili so povedati, da bi lahko to težavo preprečili, če bi se še pravočasno lotili njenega reševanja. Opozorila o tem, kaj se bo zgodilo, so imeli namreč že dlje časa na mizi.

Preberite še:
Bo danes dan odstopov ministrov?

Janša jim je za zgled dal Madžarsko in Poljsko

Na infekcijski kliniki v Ljubljani so medicinske sestre v zadnjih mesecih delale tudi do tri vikende na mesec in osem do devet nočnih izmen. Za hranjenje, previjanje in obračanje pacientov so prejele približno 700 evrov mesečne plače. 

"Opozarjali smo prejšnjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, kaj se bo zgodilo. Enako tudi zdajšnjega ministra. Pred poletjem smo poslali pismo premierju, da bi se želeli sestati z njim in mu predstaviti možne rešitve. Več mesecev ni bilo nobenega odziva," je poudarila Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

"Šele 15. oktobra smo prišli do sestanka z Janezom Janšo. Povedal nam je, da pozna situacijo in da so imeli enake težave z zdravstvenimi delavci na Madžarskem in Poljskem. Rešili naj bi jih šele, ko so jim dvignili plače za 40 odstotkov," je pojasnila Ažmanova. Tako je Janša po sestanku naročil svojim podrejenim, naj pripravijo vse potrebno za dvig plač zdravstvenih delavcev, ampak samo na intenzivnih enotah in urgencah. "Dogovora še ni," je dodala. 

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, že dalj časa opozarja, da so največji problem podplačani in prekomerno obremenjeni zdravstveni delavci. Zdaj je prepozno.
Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, že dalj časa opozarja, da so največji problem podplačani in prekomerno obremenjeni zdravstveni delavci. Zdaj je prepozno.
Sašo Švigelj

V vsakem primeru je vlak že zamujen – kljub temu, da je država v času epidemije izplačala že za skoraj milijardo evrov covid-19 dodatkov. "Zakaj bi nekdo delal za izhodiščno plačo, celo nižjo od minimalne? Ko medicinske sestre naredijo korak in se zaposlijo v skladišču, proizvodnji ali trgovskem centru, se ne bodo več vrnile. Razen če pride do hude gospodarske krize in je na voljo le še služba v javnem sektorju. Ugotovile so, da so drugje neprimerljivo boljši delovni pogoji. Za enak denar delajo, ob normalnih urah od ponedeljka do sobote, ob vsem pa nimajo takšne odgovornosti kot prej," je opozorila Ažmanova. Samo v obdobju od januarja 2016 do maja lani je v tujino odšlo delat 844 medicinskih sester, pri čemer ti podatki ne vključujejo Avstrije.

Zakaj ne uvozijo zdravstvenih delavcev iz tujine?

Po njenih besedah je bilo že pred epidemijo jasno, da gre zaradi nizke plače in velikih obremenitev za nezaželen poklic. Poleg tega je več kot tretjina medicinskih sester starejših od 50 let in se jih veliko sproti upokojuje. "To so izkušene, sposobne in požrtvovalne medicinske sestre. Če se pohecam, namesto njih bi morali delati dve novi sestri," je dejala Ažmanova. 

Sklep, ki ga je včeraj sprejelo vodstvo UKC Ljubljana in s katerim se začasno prekinja izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev v največji zdravstveni ustanovi v državi.
Sklep, ki ga je včeraj sprejelo vodstvo UKC Ljubljana in s katerim se začasno prekinja izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev v največji zdravstveni ustanovi v državi.
UKC Ljubljana

Zato so odgovorne nenehno opozarjali, do so potrebne takojšnje rešitve. "Diagnoza je že dolgo znana. Poznamo zdravilo, ampak očitno ni bilo nikomur v interesu, da bi se to rešilo," je opozorila Ažmanova. "Med drugim bi bilo potrebno urgentno izobraževanje za delo z bolniki na intenzivnem zdravljenju," je poudarila. Po njenih besedah bi morali delati tudi na uvozu zdravstvenih delavcev iz tujine. Toda pri tem visoko oviro predstavlja jezik. Za vpis v register, ki je pogoj za dovoljenje za delo v Sloveniji, je namreč po zakonu o zdravstveni dejavnosti potrebno opraviti izpit iz slovenskega jezika. Zbornica je že lani opozorila ministrstvo, "da je zahtevano znanje slovenskega jezika na ravni C1 za diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice, ki se ne nanaša na strokovne vsebine, previsoka raven zahtevnosti, ki jo izvajalci, ki so kvalifikacijo pridobili v tujini, zelo težko dosežejo".

Ažmanova je še spomnila, da je veliko škode naredil zloglasni Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), ki ga je leta 2012 sprejela druga Janševa vlada. "Na trgu je bilo veliko medicinskih sester, a jih nismo smeli zaposlovati," je poudarila. 

Z ministrstva za zdravje so medtem po več dneh sporočili: "Vse napore usmerjamo v zagotavljanje potrebne zdravstvene obravnave za vse paciente, ki jo potrebujejo." Dodali so, da "število navadnih in intenzivnih postelj sproti prilagajamo potrebam".