Posel življenja menedžerjev iz Šmarce

Menedžerjem Menine iz Šmarce pri Kamniku, enega vodilnih proizvajalcev krst in druge pogrebne opreme v Evropi, je uspel veliki met. Sredi korona krize so našli način za poplačilo stroškov privatizacije. Pokrila jih bo družba, ki so jo prevzeli.

Avtor: Tomaž Modic
torek, 8. 9. 2020, 05:55


menina
Jože Homar, dolgoletni direktor in največji lastnik Menine
občina Kamnik

Dolgoletni direktor Jože Homar, vodja proizvodno-tehničnega sektorja Igor Brnot, vodja splošnega in računovodskega sektorja Ema Štupar in še 20 posameznikov so si namreč pred dnevi iz Menine izplačali več kot 700.000 evrov. Gre za znesek, skorajda enak višini sredstev, ki so jih v lanskem letu porabili za odkup delnic od malih delničarjev in za kar so morali najeti bančna posojila.

Obenem presega vsa izplačila delničarjem Menine v zadnjih osmih letih. Zdaj že nekdanji solastniki so ves ta čas opozarjali na (pre)nizke dividende in dejstvo, da ima družba na računih ogromne vsote denarja, a so jih vztrajno zavračali. Zdaj je jasno, zakaj. 

Njihova zadnja ovira je bila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana pod imenom slaba banka. Ta je lani menedžerjem po razmeroma nizki ceni prodala ključni 20-odstotni paket delnic in jim dala v roke ključe do končnega prevzema družbe. Za primer Menina naj bi bil sicer zadolžen uslužbenec DUTB Matej Jančar, ki je bil že leta 2013, še pred prihodom na slabo banko, imenovan v nadzorni svet Menine. Tam je ostal tudi po odkupu delnic.

Za komentar očitkov, da so vrsto let zadrževali denarna sredstva v družbi, dokler niso dokončali prevzem, smo se pred dnevi obrnili na vodstvo Menine, a odgovora nismo prejeli.

Menina je eden največjih proizvajalcev pogrebne in pokopališke opreme tako pri nas kot v Evropi.
Menina je eden največjih proizvajalcev pogrebne in pokopališke opreme tako pri nas kot v Evropi.
Menina

/
/
občina Kamnik

Spopad med lastniki rešila kriza

Tako kot pri številnih drugih menedžerskih prevzemih so tudi v Menini odkup financirali tako, da so najeli posojilo in ga vračali z denarjem, ki so ga prejemali iz družbe.

Lastninjenje Menine se je začelo leta 2004, ko je takrat še večja skupina zaposlenih prišla do 46-odstotnega deleža. Za ta namen so si izposodili okrog 1,3 milijona evrov, ki so jih dokončno vrnili v letu 2016. V vmesnem času so povečevali svoj lastniški delež, pri tem pa po mnenju malih delničarjev uporabljali tudi nedovoljene prijeme.

Marko Mencin iz finančne družbe Mercata, ki je bila 20-odstotna lastnica Menine, je vodstvu ves čas očital vprašljivo delovanje. Zmotilo ga je, da so menedžerji s pomočjo sklada lastnih delnic zavladali kamniški družbi in proti njim vložil tožbo zaradi 131.000 evrov visokega oškodovanja. To naj bi ugotovili tudi revizorji, a se ni zgodilo nič. Na koncu je Mercata zaradi finančne krize končala v stečaju, njene delnice pa so leta 2014 prešle v last slabe banke in tam tudi obtičale.

Za drobiž do delnic

Do lani. Menedžerji so se odzvali na zadnjega v vrsti postopkov zbiranja ponudb, ki ga je razpisala DUTB, in z njo tudi dosegli dogovor o odkupu 20 odstotkov delnic. Zanje so plačali 340 tisoč evrov, kar pomeni, da je bila celotna družba na papirju vredna vsega 1,7 milijona evrov. Za primerjavo, Menina je imela takrat 6,6 milijona evrov kapitala in 765 tisoč evrov denarnih sredstev na računu.

Menedžerji prek mreže podjetij obvladujejo Menino (vir: Ajpes)

/
/
necenzurirano.si

Že kmalu po dogovoru med DUTB in menedžerji Menine so se med malimi delničarji pojavile informacije, da je slaba banka sklenila slab posel in delnice prodala pod ceno. To smo skušali preveriti tudi pri DUTB, kjer so nam pred časom pojasnili, da se je prodajni postopek "zaključil s prodajo delnic družbe Menina ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno in je njegova ponudba presegala ocenjeno vrednost delnic".

Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja smo zahtevali tudi vsa cenitvena poročila, ki so bila narejena v zvezi s prodajnim postopkom, pogodbo o prodaji 20 odstotkov delnic Menine, zapisnik o poteku pogajanj s kupcem ter magnetogram seje upravnega odbora DUTB, ki je odločal o prodaji delnic družbe v delu, ki se nanaša na odločanje o prodaji deleža. A so nas zavrnili, češ da gre za poslovno skrivnost.

Mali delničarji tožijo za več denarja

Po nakupu so menedžerji Menine objavili še ponudbo za prevzem in šli v odkup preostalih delnic. Za financiranje zadnje faze so po naših podatkih najeli za okoli 700 tisoč evrov bančnih posojil, ki bi jih morali odplačati do leta 2023. S tem ne bi smeli imeti nobenih težav. Prejšnji teden so namreč na skupščini sprejeli sklep, s katerim so izvedli zmanjšanje kapitala in naložili družbi, naj jim v skladu z likvidnostjo najpozneje do konca leta 2022 izplača 716 tisoč evrov.

Toda načrte bi jim lahko pokvarili oziroma podražili zdaj že nekdanji mali delničarji. Nezadovoljni s "kriminalno odpravnino" so na sodišče vložili tožbo, s katero skušajo priti do višjega zneska. Neodvisni revizor naj bi namreč ocenil, da bi jim morali menedžerji plačati med 33 in 163 odstotkov več denarja. Stroški celotnega prevzema bi se lahko tako podražili za več sto tisoč evrov. 

Izdelali krste za Tita, Đinđića in Dragojevića

V Kamniku izdelali tudi krste za Josipa Broza - Tita.
V Kamniku izdelali tudi krste za Josipa Broza - Tita.
/

/
/
balkanwarhistory.com

Kako letos posluje Menina in ali so imeli zaradi zdravstvenih omejitev med epidemijo kakšne težave, pri vodstvu nismo mogli preveriti. Po naših podatkih pa v družbi niso zaprosili za nobeno od državnih pomoči v okviru "proti korona" ukrepov. Menine tudi ni na seznamu delodajalcev, ki so poslali delavce na čakanje na dom in uveljavljali povračilo plače.

Menina je lani ustvarila za 8,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je en odstotek več kot v letu 2018 in največ v zgodovini družbe. Število zaposlenih se je obdržala pri okoli 103. Po zadnjih podatkih na dan proizvedejo okoli 300 krst, kar pomeni sto tisoč krst na leto. Največ jih izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in Francijo.

Menina je danes bistveno manjša kot v časih nekdanje Jugoslavije, ko je obvladovala njen trg. Kot je znano, so v Kamniku izdelali tudi krste za Josipa Broza - Tita, ubitega srbskega premiera Zorana Đinđića, kosovskega predsednika Ibrahima Rugovo, legendarnega hrvaškega pevca Oliverja Dragojevića in številne druge pomembneže.