Menedžerji Menine, enega od vodilnih evropskih proizvajalcev krst in druge pogrebne opreme, so tik pred dokončanjem prevzema, ki so ga začeli pred 14 leti.
Z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano pod imenom slaba banka, so dosegli dogovor o odkupu več kot 20-odstotnega deleža v podjetju. Že pred tem so imeli v lasti nekaj več kot polovico podjetja, v prihodnjih tednih pa bodo poskušali o prodaji prepričati še peščico preostalih delničarjev.
Dolgoletni direktor Jože Homar in drugi vodilni zaposleni, ki obvladujejo Menino prek mreže podjetij, so od slabe banke odkupili delnice, ki so jim v preteklosti povzročale nemalo težav. Njihova prejšnja lastnica, družba Mercata, jim je namreč očitala izčrpavanje Menine in na sodišče vlagala tožbe, ki so bile sicer neuspešne.
Od banke so si izposodili 200 tisoč evrov
Koliko je podjetje Haj, v katerem ima Jože Homar največji delež, plačalo za delnice, še ni znano. To bodo menedžerji v kratkem razkrili v obvezni ponudbi za prevzem Menine.
Kot kaže, pa je bila cena 20-odstotnega deleža bistveno nižja od knjigovodske vrednosti, ki po zadnjih podatkih znaša okoli 600 tisoč evrov. Interesentov namreč ni bilo veliko, saj je bil na prodaj manjšinski delež v podjetju, ki ga obvladujejo menedžerji. Menina pa je v zadnjih letih izplačevala dividende, ki so bile po mnenju DUTB in drugih delničarjev prenizke.
"Nakup 20-odstotnega paketa delnic smo financirali delno z lastnimi sredstvi in delno s posojili," je pojasnil prvi mož Menine, ki za zdaj ni hotel razkriti več informacij.
Po naših podatkih so pred kratkim pri Gorenjski banki najeli 200 tisoč evrov visoko posojilo, ki ga morajo vrniti do konca leta 2021. Ob vsem tem je treba upoštevati, da morajo imeti zagotovljena tudi finančna sredstva za morebitni odkup preostalih 25 odstotkov delnic, ki so trenutno v lasti malih delničarjev.
Menina posluje pozitivno in dosega spodobno raven dobička, vendar se v njenih bilancah skriva bogastvo. Konec lanskega leta so imeli na bančnih računih skoraj 750 tisoč evrov, pri čemer so bili praktično v celoti brez finančnih obveznosti.
Za prevzem najeli milijonsko posojilo
Tako kot pri številnih drugih menedžerskih prevzemih so tudi v Kamniku odkup financirali tako, da so najeli posojilo, ki so ga nato odplačevali s pomočjo prevzetega podjetja.
V letu 2004, ko so prišli do 46-odstotnega deleža Menine, so si izposodili okrog 1,3 milijona evrov, ki so jih dokončno vrnili v letu 2016. Ali so denar dobili pri bankah ali pri kom drugem, ni znano. Iz letnih poročil Menine ne izhaja, da bi denar dobili neposredno od podjetja, ki so ga prevzeli. To jim je sicer od prevzema izplačevalo dividende.
Drugačnega mnenja je bil Marko Mencin iz Mercate, ki je bila solastnica Menine, dokler jim ni delnic zasegla DUTB. Upravi Menine je ves čas očital vprašljivo delovanje. Zmotilo ga je tudi, da so menedžerji s pomočjo sklada lastnih delnic zavladali kamniškemu podjetju.
Lastniških razprtij je bilo že leta 2012 konec, po dokončnem zaprtju lastništva pa se bo lahko vodstvo povsem osredotočilo na poslovanje.
Nekoč največji v Jugoslaviji, zdaj se borijo v Evropi
Menina je lani zadržala prihodke od prodaje pri 8,3 milijona evrov, a je ustvarila enega najmanjših dobičkov v zadnjih štirih letih. Za letošnje leto Homar še noče razkriti nobenih podatkov. Povedal je le, da je obseg prodaje na ravni lanske.
"Uspelo nam je tudi ohraniti tržne deleže v Nemčiji in na drugih za nas pomembnih evropskih trgih. Ti so precej razdrobljeni, tako da je težko prodreti nanje, kaj šele da bi imeli prevladujoč položaj. Smo pa zagotovo eni največjih v Evropi," je povedal Homar.
Na dan proizvedejo okoli 300 krst, kar pomeni sto tisoč krst na leto. Še najmanj jih prodajo v Sloveniji, saj je ta po deležu žarnih pokopov v evropskem vrhu. Upepeljevanje se povečuje tudi v drugih evropskih državah, a je po drugi strani v porastu tudi umrljivost. Največ krst izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in Francijo.
Menina danes zaposluje nekaj več kot sto ljudi in je bistveno manjša kot v časih nekdanje Jugoslavije, ko je obvladovala njen trg. Kot je znano, so v Kamniku izdelali tudi krste za Josipa Broza - Tita, ubitega srbskega premiera Zorana Đinđića, kosovskega predsednika Ibrahima Rugovo, legendarnega hrvaškega pevca Oliverja Dragojevića in številne druge pomembneže.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
