Družba Sodexo s sedežem v Ljubljani, ki kuha oziroma prodaja kosila in malice na 190 lokacijah po državi, vedno več pa posluje tudi z javnim sektorjem, bo očitno končala v rokah njenih menedžerjev.
V postopku prodaje, ki ga je v imenu francoske verige vodilo Ernst & Young, je po naših informacijah zmagalo podjetje CFZI. Tega sta pred kratkim ustanovili dolgoletna direktorica Sodexa Cvetka Franko in vodja financ in računovodstva Irena Zupan, ki sta k prevzemu povabili še pet vodilnih sodelavcev.
Za nakup Sodexa bodo po neuradnih informacijah plačali okoli devet milijonov evrov, a naj bi zgolj manjši del prevzema pokrili z lastnimi sredstvi. Preostalo bodo financirali z bančnim posojilom.
600 zaposlenih in 27 milijonov evrov prihodkov od prodaje
Francoska skupina Sodexo je drugi največji ponudnik catering storitev na svetu. V lanskem poslovnem letu, ki se je končalo septembra, je ustvarila več kot 20 milijard evrov prihodkov. Zaposlenih ima več kot 460 tisoč ljudi po svetu in dnevno zagotovi 100 milijonov obrokov.
Na slovenskem trgu je prisotna od leta 1996. Do danes ji je uspelo postati eden od naših največjih zasebnih ponudnikov prehrane na delovnem mestu, ki zaposluje skoraj 600 ljudi in ustvari več kot 27 milijonov evrov prihodkov na leto. Njegove prehranske obrate najdemo v številnih velikih slovenskih tovarnah in drugih podjetjih. V lanskem poslovnem letu so začeli sodelovati s še tremi večjimi naročniki: Steklarna Rogaška, Brinox iz Medvod in B N M iz Maribora.
Vse pomembnejši so tudi javni naročniki, s katerimi ustvarijo več kot sedem milijonov evrov ali dobro četrtino vseh prihodkov. Med njimi so najpomembnejši pljučna klinika Golnik, psihiatrična bolnišnica Begunje in slovenski zapori.
V začetku lanskega leta so začeli s prehrano oskrbovati tudi begunce in migrante. Zmagali so na okoli tri milijone evrov vrednem javnem razpisu, ki ga je objavil vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov.
Menedžerji so imeli predkupno pravico
Toda Francozi so zaradi poslovnih težav na nekaterih najpomembnejših trgih odločili za racionalizacijo stroškov in se začeli umikati z manjših trgov. Zato so se v lanskem letu odločili tudi za odprodajo odvisne družbe v Sloveniji.
Za slovenski Sodexo je bilo veliko zanimanja, na koncu pa so se v ožji izbor prebili trije ponudniki:
- domače podjetje Slorest, znano po verigi samopostrežnih restavracij 123. Gre za enega od največjih tekmecev Sodexa v Sloveniji;
- podjetje CFZI v lasti sedmih zaposlenih v Sodexu na čelu s Cvetko Franko.
Njihove ponudbe naj bi se gibale od osem do deset milijonov evrov, menedžerji pa so imeli predkupno pravico na francoskem deležu in s tem pravico do izenačitve najvišje ponudbe.
Denar so jim posodile banke
Toda cena, ki jo bodo morali plačati za Sodexo, naj ne bi bila najboljša. Drugi zainteresirani ponudniki naj bi bili pripravljeni zanj odšteti bistveno več. Kljub temu so menedžerji prepričali Francoze v prodajo družbe.
Na roko naj bi jim šli že prej. Podaljševali so prodajni postopek, saj naj bi imeli menedžerji težave pri dogovarjanju z bankami o financiranju prevzema. Na koncu so se dogovorili z banko Unicredit. Koliko denarja jim je posodila, bo znano šele po končani transakciji.
Že zdaj pa je jasno, da so vodilni zaposleni sami zbrali nekaj več kot milijon evrov lastnih sredstev. Toliko so po dostopnih podatkih že vložili v podjetje CFZI. Večino prevzema bodo namreč financirali s posojili, za katera so nekateri že zastavili svoje osebno premoženje.
Francozi so si izplačevali ves dobiček
Zato je pomembno vprašanje, ali in kako bo prevzem vplival na poslovanje družbe, ki med drugim kuha in dostavlja tople obroke za več deset tisoč delavcev, šolarjev in bolnikov.
Še posebej ob dejstvu, da ga tako kot druge ponudnike pesti pomanjkanje delovne sile na trgu, občutljiv pa je tudi na nepredvidene dogodke. Eden od teh je dvig minimalne plače, ki se bo z januarjem zvišala za okoli šest odstotkov na 940 evrov. Stroški dela sicer pomenijo ključno postavko v razrezu stroškov Sodexa. V lanskem letu jih je bilo že za okoli 11,3 milijona evrov.
Sodexo je do zdaj Francozom izplačeval skoraj ves dobiček, ki ga je ustvarjal pri poslovanju. V obdobju od 2013 do 2018 mu je nakazal za 3,2 milijona evrov bruto dividend, samo v zadnjih dveh letih okoli 700 tisoč evrov na leto. Če bi se tolikšna izplačila nadaljevala, bi menedžerji za odplačilo posojil potrebovali najmanj deset let. Seveda pod pogojem, da bi Sodexo še naprej rasel in povečeval obseg poslovanja, ob tem pa dosegal visoke dobičke.
Za komentar smo se včeraj popoldne obrnili na Cvetko Franko. Njena pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
