Banka Slovenije je v zadnjih dneh spet v središču pozornosti. Razjezila je banke, saj bo njen ukrep iz leta 2019 dodatno poslabšal kreditno sposobnost prebivalstva. Takrat je Banka Slovenije določila, koliko mora komitentu ostati na računu po plačilu obroka posojila, pri čemer je pravila vezala na minimalno plačo. Ker se bo ta zvišala, številni posojilojemalci tega pogoja ne bodo več izpolnjevali. Prav tako bo težje najemati nova posojila.
Precej tišje v Banki Sloveniji prihaja do pomembnih kadrovskih premikov. V zadnjih tednih aktualnega sklica državnega zbora bodo poslanci odločali o novem viceguvernerju. Predsednik republike Borut Pahor je včeraj sporočil, da bo za ta položaj predlagal Marjana Divjaka, s čimer je šel močno na roke SDS. Divjak je namreč njen dolgoletni kader.
Ob njegovi izvolitvi bi tako vladajoča stranka okrepila svoj vpliv v svetu Banke Slovenije. Od leta 2019 jo vodi Boštjan Vasle, ki je ključne glasove za izvolitev dobil pri SDS. V njenem svetu sedijo štirje viceguvernerji: ob odhajajočem Primožu Dolencu, ki bi ga nasledil Divjak, Ireni Vodopivec Jean in Tini Žumer še Jožef Bradeško, ki je bratranec Janeza Janše, kandidiral pa je s podporo SDS. Banka Slovenije ima še vedno pomembno vlogo v postopkih izdaje soglasja za prevzeme bank. Kot regulator bančnega trga ima močan vpliv tudi na ekonomske politike države oziroma vsakokratne vlade.
Preberite še:
Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov
Več ur so stali v vrstah za delnice Nove KBM
Karierna pot Marjana Divjaka je tesno povezana z Janšo. Njegova soproga Nika Dolinar Divjak je dolgoletna ožja sodelavka prvaka SDS. Ko je bil Janša minister za obrambo, je bila njegova tiskovna predstavnica, nato pa je bila zaposlena v stranki in njeni poslanski skupini. Trenutno je namestnica vodje Janševega kabineta Petra Šuhela. V času prve Janševe vlade je sama vodila njegov kabinet, v katerem je bil takrat zaposlen tudi Marjan Divjak.
Divjak je bil eden ključnih ljudi pri prvi privatizaciji Nove KBM. Leta 2007 se je prva Janševa vlada odločila, da s prvo javno ponudbo proda 49 odstotkov delnic te državne banke. To je bil čas, ko je bila borzna evforija v Sloveniji na vrhuncu. Ljudje so stali ure in ure v vrstah pred poslovalnicami takrat druge največje slovenske banke, da bi kupili njene delnice.
Toda v ozadju se je bil velik zakulisni boj med Janšo in pokojnim Andrejem Bajukom, tedanjim ministrom za finance, ki je bil uradno pristojen za prodajo. Vodenje "operacije Nova KBM" so namreč v celoti prevzeli Janševi ljudje, med njimi je bil tudi Divjak. Janša in Bajuk sta bila v vojni zaradi dveh ključnih točk. Najprej zaradi takratnega prvega moža Nove KBM Matjaža Kovačiča, ki ga je Bajuk že pred tem želel zamenjati, a mu je to preprečil Janša. Odprto je bilo tudi vprašanje, kdo bo izbral kupce delnic in koliko teh bo naprodaj domačim vlagateljem. V prevodu: komu bo dovoljeno s privatizacijo zaslužiti.
Končni predlog razdelitve delnic Nove KBM med male in dobro poučene vlagatelje, med katerimi so bili številni finančni skladi in podjetja s sedeži v davčnih oazah, sta uradno pripravila vladna privatizacijska skupina in svetovalec Citigroup. Toda še preden je vlada potrdila kupce delnic, so se v njihov izbor vmešali Divjak, Kovačič in tedanji Janšev tajnik Borut Petek. Pozneje razkrita elektronska sporočila pričajo, da je Kovačič o vseh podrobnostih dogajanja obveščal Janšo. Dokument, ki ga je na koncu potrdila Janševa vlada, je bil bistveno drugačen od prvotnega, pri čemer je končni seznam domačih institucionalnih vlagateljev pripravil Divjak.
Preberite še:
Razkrivamo: zakaj nekdanjemu finančnemu ministru Čuferju gori za petami
110.000 ljudi je izgubilo delnice
Izbrani kupci delnic Nove KBM so že v prvih nekaj dneh, ko je šla njihova ceno v nebo, ustvarili ogromne zaslužke, zaradi česar je opozicija vladi očitala korupcijo. Najglasnejši pri tem je bil tedanji poslanec Zares Matej Lahovnik, danes glavni Janšev ekonomski svetovalec za covid ukrepe. 110.522 ljudi je kupilo za 129 milijonov evrov delnic banke. Le šest let pozneje so ostali brez tega premoženja, saj so bili delničarji bank med 870 milijonov evrov vredno sanacijo Nove KBM izbrisani.
Leta 2016 je država prodala banko za več kot trikrat nižji znesek (265 milijonov evrov) ameriškemu finančnemu skladu Apollo Global Management, ki jo je lani za skoraj milijardo evrov preprodal madžarski bančni skupini OTP. Posel mora odobriti še Evropska centralna banka (ECB), pri pripravi gradiv za to odločitev pa sodeluje Banka Slovenije. Če bo Divjak imenovan za viceguvernerja, bi se lahko znašel v unikatnem položaju: 15 let po tem, ko je imel eno ključnih vlog pri privatizaciji Nove KBM, bi lahko v vrhu Banke Slovenije dočakal zaključek njene druge prodaje.
Toda Nova KBM ni bila edina banka, s katero se je med prvo Janševo vlado ukvarjal Divjak. Vodil je tudi pogovore z belgijsko KBC, takrat 34-odstotno lastnico Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je želela povečati svoj delež. Tega ji prva Janševa vlada kljub nekaterim drugačnim zagotovilom na koncu ni dovolila, zato so se Belgijci spomladi 2008 odločili iz NLB umakniti. Delež jim je uspelo prodati šele štiri leta pozneje. Tik pred sanacijo bank ga je za slabe tri milijone evrov odkupila država, ki je nato v banko vplačala 1,5 millijarde kapitala.
Preberite še:
Delnice NLB kupovali za zdaj neznani Hrvati in slovenski tajkuni, tuji skladi skriti
Kaj je imel Pahorjev kandidat s slabo banko
Tu je spet v igro prišel Divjak. Janša je v začetku leta 2013, ko je njegova druga vlada že začela razpadati, po odhodu Državljanske liste Gregorja Viranta iz koalicije začasno prevzel vodenje ministrstva za finance. S seboj je pripeljal tudi Divjaka, ki je prevzel vodenje direktorata za zakladništvo.
Konec istega leta je začela delovati Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, na katero so NLB, Nova KBM in Abanka prenesle terjatve do podjetij. O tem, katere so šle na DUTB in katere ne, je odločala medresorska komisija, v kateri je bil tudi Divjak, in to v več primerih po nejasnih kriterijih. Na DUTB so namreč pristali tudi nekateri dolžniki, ki so redno odplačevali obveznosti – v posameznih primerih po krepko podcenjenih vrednostih, kar je poznejšim tujim kupcem teh terjatev omogočilo zelo visoke dobičke. Na ministrstvu za finance so takrat zanikali, da bi medresorska komisija določala vrednosti terjatev, prenešenih na DUTB, saj da je to počela Evropska komisija kot pristojna za področje državnih pomoči.
Divjak je na položaju prvega zakladnika, pristojnega za zadolževanje države, "preživel" vladi Mira Cerarja in Marjana Šarca. Za viceguvernerja ga je predlagal ekonomist Igor Masten, prva izbira SDS za guvernerja Banke Slovenije pred dobrimi tremi leti, ki ga večina strank leve sredine ni podprla zaradi njegovih tesnih povezav s prejšnjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem. Masten in Divjak skupaj sedita v nadzornem svetu državne SID banke, ki jo od letos namesto Sibila Svilana vodi Damijan Dolinar.
Za imenovanje bo Divjak potreboval podporo 46 poslancev na tajnem glasovanju, ki bodo v njem odločali najpozneje v 30 dneh. Javna predstavitev Divjakove kandidature bo prihodnji teden v predsedniški palači.
