Vse bolj postaja verjetno, da se bo prihajajočih evropskih volitev v Sloveniji udeležilo največ ljudi do zdaj. Že prva dva dneva predčasnega glasovanja sta namreč podrla vse dosedanje rekorde.
V torek in sredo je tako svoj glas oddalo skoraj 40 tisoč volivk in volivcev. To je 2,5 odstotka vseh upravičencev. Za primerjavo:
- na zadnjih evropskih volitvah leta 2019, ki so bile prav tako v začetku junija, se je predčasnega glasovanja v treh dneh skupaj udeležilo dobrih 31 tisoč ljudi. To je približno devet tisoč manj kot zdaj zgolj v dveh dneh.
- leta 2014 pa je svoj glas predčasno skupaj oddalo 18.483 volivk in volivcev. Približno toliko jih je letos na ta način glasovalo že v torek.
Povsem mogoče je torej, da bo letos predčasno glasovalo več ljudi, kot jih je to storilo na dveh prejšnjih evropskih volitvah skupaj. Podatke o tem, koliko ljudi je volišča obiskalo na zadnji dan predčasnega glasovanja, bodo iz državne volilne komisije sporočili danes.
Toda veliko število ljudi, ki se udeležijo predčasnega glasovanja, običajno pomeni tudi višjo končno volilno udeležbo. To dokazujeta primera zadnjih parlamentarnih volitev in referenduma o vodah (več o tem v okvirju). Nekatere napovedi tako že kažejo, da bi se lahko nedeljskih volitev udeležilo več kot 40 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije z volilno pravico. Svoj glas bi v tem primeru oddalo skoraj 700 tisoč volivk in volivcev.
Preberite še:
Studio NC: Andraž Zorko in Aljoša Bagola o evropskih volitvah
Več ljudi, manj glasov za desne stranke
Tolikšno število bi v pomembni meri vplivalo tudi na rezultat volitev.
Leta 2014, ko se je volitev udeležil zgolj vsak četrti volivec, skupaj le slabih 418 tisoč, so prepričljivo slavile stranke desne sredine. SDS, SLS in NSi so osvojile pet od takrat še osmih poslanskih mandatov. Do prepričljive zmage so te tri stranke prišle zgolj s 166 tisoč glasovi:
- slabih 100 tisoč je osvojila SDS, ki je dva meseca pozneje doživela prepričljiv poraz na parlamentarnih volitvah proti takrat novoustanovljeni SMC,
- preostalih 66 tisoč glasov pa je pripadlo skupni listi SLS in NSi.
- veliko glasov, namenjenih levi sredini, so pobrale manjše stranke, ki niso prišle do poslanskega mandata. To je pomenilo boljši rezultat glavnih strank na desni sredini in obratno.
Glasovanje leta 2014
Že leta 2019, ko je na volišča prišlo 492 tisoč ljudi, torej 74 tisoč več kot pet let pred tem, je bil rezultat med obema poloma izenačen. SDS, SLS in NSi so skupaj osvojile 180 tisoč glasov, torej 20 tisoč več kot leta 2014, a en poslanski mandat manj. Stranke desnega pola, ki osvojile več kot tretjino vseh glasov, so tako prejele le slabo petino glasov dodatnih volivk in volivcev, ki so leta 2019 prišli na volišča, leta 2014 pa ne.
Sklep: manjša udeležba je bila prednost za stranke desnega pola, ki imajo zvestejšo volilno bazo, višja pa za stranke levega pola.
Preberite še:
200 aneksov se je prelilo v rekordne dobičke domačih gradbincev
Koliko glasov bo šlo stranke, ki jih ne bo v Bruselj?
Toda prihajajoče evropske volitve bodo precej drugačne od tistih iz leta 2019. Najprej zato, ker bi lahko na volišča prišlo kar 200 tisoč volivk in volivcev več. Kot že omenjeno, bi morala biti to načeloma velika prednost za stranke levo-liberalnega pola.
In drugič, precej več odstotkov bi lahko letos dobile stranke, ki se ne bodo prebile v evropski parlament. Ankete, ki so bile objavljene v zadnjem tednu dni, so kar šestim listam izmerile od štiri od osem odstotkov podpore (NSi, Vesna, SD, SLS, Levica, Resni.ca).
Glasovanje leta 2019
Za primerjavo: leta 2019 so bile v tem intervalu podpore le štiri stranke. Poslanskemu mandatu je bila najbližje Levica s 6,43 odstotka vseh glasov, ki takrat niso bili dovolj za prestop parlamentarnega praga, letos pa bi morda lahko. A pozor: Levica je leta 2019 osvojila slabih 31 tisoč glasov. Za enak rezultat bi jih morala ob 40-odstotni volilni udeležbi, ki se letos nakazuje, dobiti skoraj 15 tisoč več.
Bodo ankete tudi tokrat zgrešile?
Pri napovedih velja opozoriti še na eno pomembno dejstvo: da so bili merilci javnega mnenja in priljubljenosti političnih strank v Sloveniji vsaj v preteklosti najslabši prav pri izidih evropskih volitev.
To je še posebej veljalo za izide desnih strank. Leta 2019 so skupni listi SDS in SLS izmerile med 12 in 22 odstotkov podpore, pozneje pa je na volitvah dobila 26 odstotkov. NSi, ki je na volitvah dobila dobrih 11 odstotkov glasov, pa so ji ankete izmerile za več odstotkov slabši rezultat.
Da veliko število predčasno oddanih glasov vodi do visoke udeležbe na volitvah, se je potrdilo tudi na parlamentarnih volitvah leta 2022 in referendumu o vodah leta 2021.
Aprila 2022 je v prvih dveh dnevih predčasnega glasovanja na volišča prišlo več kot 84 tisoč oziroma pet odstotkov volilcev. Pozneje je bila udeležba 71-odstotna. Predčasnega glasovanja na referendumu o noveli zakona o vodah se je v dveh dneh udeležilo 54.456 volivcev oziroma 3,21 odstotka vseh volilnih upravičencev. Pozneje je bila udeležba 45-odstotna.
