Leo Ivanjko je imel leta 2007 eno od glavnih besed pri upravljanju več sto milijonov evrov vrednega premoženja zdaj že bankrotiranega cerkvenega finančnega holdinga Zvon Ena. Sodeloval je pri nekaterih največjih poslih v državi.
Član znane mariborske družine je leta 2010 prevzel Vinag, eno izmed največjih klasičnih vinskih kleti v srednji Evropi. Redno se je udeleževal Zlate lisice na Pohorju in drugih estradnih dogodkov, na katerih se je družil z gospodarsko in politično elito.
Medtem ko se je podirala piramida, ki so jo z bančnimi posojili zgradili v Nadškofiji Maribor, se je lotil tveganih poslov z delnicami, ki pa so se končali klavrno. Glavna žrtev je bila nekdaj ugledna mariborska vinska klet.
700 tisoč evrov davčnega dolga
Po vilah, avtomobilih in drugem premoženju v lasti Lea Ivanjka so planili upniki.
Med njimi tudi davkarija. Finančna uprava RS (Furs) namreč od njega po zadnjih podatkih zahteva več kot 700 tisoč evrov. S tem se je propadli mariborski poslovnež znašel visoko pri vrhu sramotilnega davčnega stebra, na katerem je še danes.
Sam je prebivališče, očitno v bojazni pred rubežniki, preselil v manjše avstrijsko mesto Weiz severovzhodno od Gradca.
Čeprav je večina njegovih nepremičnin konec leta 2015 končala na dražbi, so nekatere od njih prišle v roke članov družine Ivanjko in domnevno prijateljskih upnikov.
S tožbo nad Lea Ivanjka
S tem se očitno ne strinja mariborski odvetnik Bojan Lakožič, ki od Lea Ivanjka že dalj časa zahteva plačilo najmanj 125 tisoč evrov in išče načine za izterjavo denarja.
Do zdaj mu je uspešno zasegel zgolj garažni prostor, ki je na Aškerčevi ulici v neposredni bližini vile na Prešernovi ulici v Mariboru, kjer je v preteklosti živel Leo Ivanjko. Pri vsem drugem premoženju so bili spretnejši drugi.
Zato se je Lakožič odločil, da bo na okrožno sodišče v Mariboru vložil okoli 191.000 evrov vredno tožbo proti Leu Ivanjku in kupcu njegovih nepremičnin Matjažu Šešku. Gre za stara znanca, saj sta leta 2000 soustanovila računalniško podjetje D-Web.
Sporna bi lahko bila prenosa naslednjih nepremičnin:
- stanovanje v stavbi na Trgu svobode 3 v Mariboru, ki je veliko 121 kvadratnih metrov in ga Gurs ocenjuje na 111 tisoč evrov, in
- zazidljivo zemljišče v Lenartu pri Slovenskih goricah, ocenjeno na 47 tisoč evrov.
Prvega je Šeško kupil konec leta 2015 na razprodaji premoženja družine Ivanjko, drugega pa nekaj mesecev prej. V obeh primerih je šlo za dražbo. Koliko je plačal zanju, ni znano.
Izpodbija zemljiško pismo
Zakaj je Lakožič vložil tožbo, pri njem nismo mogli preveriti. Šeško se na prošnje za pojasnila ni odzval, Leo Ivanjko že pa dalj časa ni dosegljiv za komentar.
Iz pojasnil okrožnega sodišča v Mariboru pa izhaja, da poskuša Lakožič dokazati ničnost zemljiškega dolga, ki ga je Leo Ivanjko leta 2012 vpisal na svojih nepremičninah. Spomnimo, da so zemljiške dolgove ukinili zaradi domnevnih zlorab.
Pri ustanovitvi zemljiškega dolga se namreč izstavi zemljiško pismo, za katerega upnik ne more vedeti, v čigavih rokah je. Če ga je lastnik nepremičnine skril v trezor, upnik ne more vložiti tožbe za ničnost fiktivnega zemljiškega dolga.
Ali to pomeni, da je Matjaž Šeško ob nakupu Ivanjkovih nepremičnin unovčil zemljiško pismo? Na sodišču na to vprašanje niso odgovorili, saj bi razkritje tega podatka lahko škodovalo postopku.
"V zadevi bo predvidoma odločeno na naslednjem naroku, ki je razpisan za 3. oktober," so še dodali.
"Družinska" stavba v središču Maribora
To ni bilo prvič, da so Ivanjkove nepremičnine kupovale z njim povezane osebe.
Ključna je stavba na Trgu svobode 3 v Mariboru, v kateri sta od nekdaj sedeža družinskega inštituta za pravo in zavarovalništvo ter konzulata Republike Hrvaške. Njegov oče dr. Šime Ivanjko, nekdanji dekan mariborske pravne fakultete, je namreč častni konzul.
Leo Ivanjko je bil lastnik osmih različnih prostorov v tej stavbi. Skupaj obsegajo več kot 800 kvadratnih metrov površin, njihova vrednost pa je bila po podatkih Gursa ocenjena na dobrih 800.000 evrov.
Na večino od njih je bila vpisana skoraj pol milijona evrov vredna hipoteka podjetja Agronatura. Njegova lastnika sta Bogdan Pečuh in Irena Draš, nekdanja predsednik in članica uprave Vinaga, ki sta Ivanjku januarja 2010 prodala to družbo.
Agronatura je na dražbi konec leta 2015 tudi kupila več stanovanj in poslovnih prostorov in s tem "zaprla odprte terjatve do Lea Ivanjka".
Kmalu zatem se je odločila, da bo del njih prodala Inštitutu za zavarovalništvo, ki ga je leta 2013 ustanovil Šime Ivanjko. V isti stavbi je njegov inštitut letos spomladi kupil tudi eno od devetih stanovanj, ki je pred tem v dveh letih dvakrat zamenjalo lastnika.
Del poslovnih prostorov pa je danes v lasti Lee Ivanjko, mame Lea Ivanjka. Tudi ona je do sinovega deleža v nepremičnini prišla tako, da ga je kupila na dražbi. Kako ga je plačala in ali je tudi v tem primeru prišlo do pobota terjatev, ni znano.
Vilo zasegla zavarovalnica
Novega lastnika sta dobili tudi razkošni vili družine Ivanjko v Mariboru.
Največjo in najimenitnejšo na Prešernovi ulici, ki sta si jo lastniško delila Leo in Šime Ivanjko, je kupila zavarovalnica Grawe. Izklicna cena nepremičnine z neto tlorisno površino dobrih 700 kvadratnih metrov je bila 451 tisoč evrov, na koncu pa jo je Grawe kupil za 600 tisoč evrov.
Družina Ivanjko je z avstrijsko zavarovalnico tesno povezana. Šime Ivanjko je bil med njenimi ustanovitelji, do leta 2001 je sedel tudi v njeni upravi. Tedaj se je na položaj prokuristke zavihtela Simona Ivanjko, ki še danes v zavarovalnici vodi pravno službo.
Stanovanjsko hišo na Tomšičevi ulici pa je v stečajnem postopku inštituta ZPI, ki je bil v lasti Lea Ivanjka, za 400 tisoč evrov kupila ena od nepremičninskih družb iz Ljubljane.
Poslovni podvigi mariborskega vplivneža
Leo Ivanjko, nekdanji lastnik mariborske mestne kleti Vinag in član vplivne mariborske družine, je pred desetletjem sodeloval pri upravljanju premoženja Zvona Ena Holdinga.
Cerkveni holding se je najbolj opekel s sodelovanjem pri spodletelem prevzemu Petrola, ki ga je poskušal leta 2007 pod taktirko Igorja Bavčarja izvesti Istrabenz. Operacijo je prek sklada Julius Fond vodil Leo Ivanjko, financiral pa Zvon in pri tem utrpel 40 milijonov evrov izgube.
Sklad Julius Fond se je na tapeti znašel leta 2011, ko je Leo Ivanjko pred parlamentarno komisijo, ki je preiskovala ozadje izdajanja predvolilnih brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik, povedal, da so enemu od izdajateljev dali več kratkoročnih posojil.
Družina Ivanjko je z Zvonom sodelovala tudi pri številnih propadlih zgodbah na Balkanu.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net