V Sloveniji imamo z največjimi državnimi investicijami vedno težave. Pri nekaterih, recimo pri drugem tiru Divača-Koper, je trajalo desetletje ali celo več, da so umeščene v prostor. Druge se že pred začetkom gradnje močno podražijo. Vzorčni primer takšne prakse je projekt TEŠ6. Tretje se po podpisu osnovne pogodbe spreminjajo in nadgrajujejo, zaradi česar naročniku uidejo izpod nadzor. To se je zgodilo pri gradnji avtocestnega predora Šentvid.
Toda zdaj smo našli investicijo, ki utegne podreti domači rekord po številu aneksov. Gre za gradnjo akumulacijskega bazena hidroelektrarne Brežice, ki bi morala po prvotni pogodbi, podpisani leta 2015, stati 80 milijonov evrov (skupaj z DDV), po prvotno potrjeni časovnici pa končana v manj kot dveh letih. A investicijo, ki jo gradi Riko v lasti Janeza Škrabca, so spremljali številni zapleti, še najbolj z njenim financiranjem. Rezultat: vrednost projekta je že presegla 120 milijonov evrov, osnovna pogodba pa ima že 30 aneksov.
Kaj vse se je torej dogajalo pri Brežicah?
Preberite še:
Ko Pristop pri Kumru izgubi posel, ga dobi Pristopov bivši direktor
Pogodbena cena: 80 mio. Končna: 120 mio.
Akumulacijski bazen pri HE Brežice je največji vodnogospodarski objekt pri nas v zadnjem desetletju. Ima 317 hektarjev površine, na najširšem delu pa je širok več kot 700 metrov. Pomemben je tudi za poplavno varnost območja ob Savi. Naročnik projekta je državno podjetje Infra, ki ga je skoraj dve desetletji vodil Vojko Sotošek. Zdaj se je upokojil, pred nekaj tedni pa je vlada na njegov položaj imenovala Janeza Pustatičnika, do zdaj širši javnosti najbolj znanega kot stečajnega upravitelja Adrie Airways.
Prvotna ocenjena vrednost projekta, ki zajema tudi gradnjo nasipov in poglabljanje struge, je znašala 118 milijonov evrov. Toda v ostri bitki za posel so gradbinci ponujali velikanske popuste. Po številnih zapletih, pritožbami in podaljšanjih rokov za oddajo ponudb sta na koncu ostala le dva: Škrabčev Riko in konzorcij podjetij CGP, Kostak in RGP Velenje. Na koncu je zmagal Riko, ki je bil pripravljen dela izvesti dela za 80 milijonov evrov, milijon evrov manj od konkurenta.
Po pogodbi bi morala biti dela končana v 600 dneh, torej v slabih dveh letih. A medtem ko so v Brežicah novo hidroelektrarno svečano zagnali že septembra 2017, so gradnjo bazena in ostale pripadajoče infrastrukture spremljali številni zapleti. Po šestih letih gradbena dela, določena v pogodbi, še vedno niso zaključena.
Preberite še:
Sumi korupcije v UKC Ljubljana: uslužbenca prijavili policiji
Kaj vse so dodatno plačali Riku?
Zgolj od začetka obratovanja nove hidroelektrarne, ko bi moral Riko končati gradbena dela, je bilo sklenjenih 15 aneksov k pogodbi, skupaj pa že kar 30. Naročenih je bilo za skoraj 40 milijonov evrov dodatnih del. Trenutni končni znesek je za polovico višji od dogovorjenega. Zadnji aneks sta Infra in Riko sklenila pred nekaj tedni, z njim pa sta rok za izvedbo del podaljšala še za šest mesecev - do maja prihodnje leto.
Prvi aneksi so se začeli podpisovati že takoj po sklenitvi pogodbe z Rikom leta 2015. Večina teh zato zato, ker se je zatikalo pri financiranju projekta. Takratna vlada Mira Cerarja je namreč le postopoma zagotavljala manjkajoča sredstva za izvedbo projekta, zaradi česar so v Riku večkrat tudi zagrozili, da bodo gradnjo zaustavili. Jeseni 2016 pa so Riku v Infri priznali za skoraj osem milijonov evrov dodatnih del. Šlo je za izgradnjo visokovodnih nasipov Šentlenart, Brege, Mrtvice, zavarovanje opornika železnega mostu v Brežicah ...
Marca 2017 je Riko dobil dodatnih sedem milijonov evrov za "več dela (nasipi)". Že oktobra istega leta je vrednost investicije znašala 95 milijonov evrov, torej dobrih 15 milijonov evrov več od osnovne pogodbe. Ko je Riko zgradil bazen, se je zapletlo z ostalo infrastrukturo: z gradnjo objektov za normalno delovanje hidroelektrarne, sanacijo odlagališč odpadkov in zagotavljanjem poplavne varnosti naselij, kjer je bila težava z odkupi razlivnih območij.
Preberite še:
To je lobist, ki je Hajdinjaka "odnesel" z Darsa
Nov aneks na vsake štiri mesece
V naslednjih šestih letih je sledilo še 15 aneksov, torej v povprečju eden na štiri mesece. Do leta 2019 je Infra plačala:
- dodatnih 3,7 milijona evrov za izvedbo ureditve dveh habitatov, skalometne obloge drenažnih kanalov ob nasipih in nadvišanje depresij in terena za umik divjadi v primeru visokih vod.
- 5,8 milijona evrov za "nadvišanje sadovnjakov Evrosad in protipoplavno zaščito Krške vasi".
- pet milijonov evrov za poglabljanje dna struge Save pri Krškem mostu, ureditev dela že narejenega habitata, več dela pri izvedbi kamnitih oblog in črpališče pri Evrosadu. Samo izvedba posekov in odstranitev panjev je stala 729 tisoč evrov.
- še tri milijone evrov za ureditev dveh potokov.
Konec lanskega leta pa je Riko zaradi "povišanih stroškov izgradnje kot posledica razmer na trgih" dobil še 1,5 milijona evrov za dela, ki bi sicer morala biti končana vsaj eno leto prej. Z zadnjim aneksom, ki ga je z Infro podpisal pred nekaj tedni, se je rok za izvedbo del, ki so se podražila, zamaknil v prihodnje leto. Razlog? Infra še ni imela okoljevarstvenega dovoljenja in pravnomočnega gradbenega dovoljenja za dela.
Sotošek: Toliko aneksov je zaradi načina financiranja
Kot pojasnjuje nekdanji direktor Infre Sotošek, je število aneksom veliko zaradi načina financiranja. "Projekt HE Brežice se je začel s podpisom 4,5 milijona evrov vredne pogodbe z Rikom V tistem trenutku resorno ministrstvo ni imelo na razpolago več sredstev. Zato je bil izbran način financiranja, ki je posledično pomenil več aneksov z izvajalcem. Končna vrednost projekta HSE je bila okrog 152 milijonov evrov, zato je bilo ob vsakem dodatnem nakazilu s strani države potrebno skleniti nov aneks. Takšnih aneksov je bilo večina, po spominu vsaj tri četrtine," nam je dejal Sotošek.
Pri tem je poudaril, da je vse anekse potrdil tudi nadzorni svet Infre. "Sicer pa je investicija v tem trenutku v okviru dovoljene porabe v skladu z zakonom o javnem naročanju. Vsi aneksi so bilo potrjeni s strani nadzornega sveta. Poraba sredstev je bila prikazana v revidiranih poslovnih poročilih za vsako leto posebej, ki jih je potrjevala vsakokratna vlada," je še dodal Sotošek.
