Stevanović govori, da je iz policije šel sam. Sodba kaže drugačno sliko
Nova pravnomočna sodba proti Zoranu Stevanoviću je razkrila še en podatek, ki ga je sedanji predsednik državnega zbora zamolčal pred javnostjo. Če leta 2011 ne bi sam zapustil policije, bi ga ta odslovila iz svojih vrst.
Zoran Stevanovič, sedanji predsednik državnega zbora, je nekdanji policist, ki je vrste policije zapustil leta 2011. Javno je poudarjal, da je to storil, ker je tako želel sam, »izključno zato, ker sem našel boljšo službo«. Toda nova dejstva, ki v teh dneh prihajajo v javnost, njegove izjave postavljajo na laž.
Na Pop TV so tako v nedeljo razkrili novo, že tretjo Stevanovićevo pravnomočno obsodbo. Obsojen je bil, ker si je od oškodovanke izposodil denar, kot garancijo pa ji je ponudil avto, ki sploh ni bil njegov. Aprila 2011 mu je sodišče izreklo pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.
Pri tem je ključno, da je bil Stevanović v času pravnomočne obsodbe še vedno zaposlen na policiji, kjer ga je preiskoval posebni oddelek vrhovnega državnega tožilstva.
Stevanoviću je delovno razmerje prenehalo šele konec maja 2011, torej dober mesec dni pozneje. Takrat je dobil odpoved zaradi žaljenja nadrejenega, ki jo je sodišče marca 2012 razveljavilo. V vmesnem času je Stevanović že našel novo službo pri Hypu Leasingu, zaradi česar je pozneje razlagal, da je iz policije odšel sam.
Toda Stevanović se je, tako meni več naših virov, z zamenjavo službe sam izognil novi odpovedi, ki bi jo dobil. Po novi pravnomočni obsodbi iz leta 2011 namreč zanj prihodnosti v policiji ni bilo več. Sploh, ker je bil pred tem kot policist že dvakrat pravnomočno obsojen zaradi ogrožanja varnosti oziroma zavarovalniške goljufije.
Kaj vse torej razkriva nov okostnjak, ki je padel iz Stevanovićeve omare?
Preberite še:
Začetek konca »fenomena Stevanović«: rešujeta ga le še SDS in Vučić
Policist Stevanović: pravnomočne obsodbe in incidenti
Poglejmo dejstva. Stevanovićeva policijska kariera se je začela leta 1999. Že dve leti pozneje, novembra 2001, naj bi sodeloval v odmevnem incidentu skupine policistov, ki so na postaji pri železnici popivali in streljali. Čeprav je sam to zanikal, je bil z majem 2002 premeščen v Radovljico.
Pozneje je Stevanović govoril, da je bila premestitev nagrada. A sledil je nov incident. Konec maja 2003 je Stevanović v nočnih urah osebi pred hotelom na Gorenjskem zagrozil, da jo bo uničil, poskrbel, da ne bo več vozila, in ustrelil. Dve leti zatem, torej leta 2005, ga je sodišče zaradi ogrožanja varnosti pravnomočno obsodilo na denarno kazen.
Istega leta, aprila 2005, se je zgodila prometna nesreča na območju občine Žirovnica, po kateri je Stevanović od zavarovalnice zahteval povračilo škode. Epilog: leta 2008 je bil še drugič pravnomočno obsojen, tokrat na denarno kazen in to zaradi zavarovalniške goljufije.
Tudi po dveh pravnomočnih obsodbah je Stevanović ostal zaposlen na policiji. Konec leta 2008 pa ga je začel preganjati posebni tožilski oddelek zaradi suma goljufije. Stevanović si je namreč od oškodovanke izposodil 2.500 evrov, a ji tega denarja ni vrnil. Kot garancijo ji je ponudil avto, ki ni bil njegov.
Preberite še:
Mijič, Snežič in »liki z asfalta«: Slovenija postaja Miloševićeva Srbija
Odpoved dobil mesec dni po obsodbi zaradi goljufije
Marca 2009 je vrhovno državno tožilstvo v tej zadevi proti Stevanoviću vložilo obtožnico, a je ta še vedno delal na policiji. Še istega leta je v Kranju kupil tudi hišo, za kar je najel 200 tisoč evrov bančnega posojila.
Na zadnji dan avgusta 2010 je okrajno sodišče v Kranju v zadevi suma goljufije opravilo glavno obravnavo. Isti dan je tožilstvo popravilo obtožni predlog, sodišče pa na prvi stopnji obsodilo Stevanovića.
V mesecih pred tem si je Stevanović nakopal nove težave na policiji. Januarja 2010 so mu nadrejeni očitali, da je kršil delovno disciplino, saj naj bi bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola, dva meseca pozneje pa dobil pisno opozorilo pred odpovedjo, če bo kršitve ponavljal.
Februarja 2011 je od policije po tem, ko naj bi bil žaljiv do nadrejenega, dobil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je marca 2011 pozneje potrdila komisija za pritožbe iz delovnega razmerja. Aprila 2011 je sodba proti Stevanoviću zaradi goljufije pravnomočna.
Preberite še:
Razgaljena Mijičeva prevara: lagal delavcem, ki bodo ostali brez vsega
Stevanović trdi, da je policijo zapustil sam. To ne drži.
Tu pridemo do bistva: Stevanović javno rad poudarja, da je policijo zapustil, ker je to želel sam. A več dejstev tega ne potrjuje. Več sogovornikov iz policijskih in varnostnih vrst nam je zatrdilo, da bi se moral Stevanović po novi, že tretji pravnomočni obsodbi prej ali slej posloviti s policije.
Zakaj? Po veljavnem zakonu o organiziranosti in delu v policiji sicer pravnomočna pogojna obsodba zaradi goljufije avtomatično še ne pomeni izgube službe. Policistu bi pogodba o zaposlitvi avtomatično prenehala zgolj, če bi bil zaradi naklepnega kaznivega dejanja pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, ki bila daljša od treh mesecev.
A Stevanoviću bi več okoliščin šlo v škodo kot v prid, poudarjajo sogovorniki. Že samo dejstvo, da je bilo teh pravnomočnih obsodb več, bi bilo zelo pomembno za presojo Stevanovićevega nadaljnjega dela v policiji. V tem primeru bi lahko Stevanovićevi nadrejeni ugotovili, da zaradi varnostnih zadržkov, ki se pojavljajo pri njegovem delu, in hudih kršitev integritete ni več primeren oziroma zanesljiv za opravljanje policijskih nalog.
Stevanović se sicer danes pri zatrjevanju, da je policijo zapustil sam, sklicuje na dejstvo, da je sodišče marca 2012 razveljavilo njegovo odpoved in mu priznalo delovno razmerje do oktobra 2011, ko je bil že zaposlen na Hypo Leasingu.
Januarja letos je na vprašanje novinarjev Pop TV, ali je s policije moral oditi, odgovoril: »Ne, jaz v policiji nisem bil srečen. Že od prvega dne, ko sem bil v Tacnu, so mi vedno govorili o tem, da bomo služili ljudem in varovali ljudi. Na koncu se je izkazalo, da (...)se je vse izvajalo skozi statistiko. Vreden si bil samo toliko, kolikor si položnic izdal na terenu. S tem se nikoli nisem strinjal in sem se vedno upiral temu.«