Odloča o šefu javnega UKC, vodi pa združenje, ki se bori za zasebnike

Predvidoma jutri bo svet UKC Ljubljana, največje bolnišnice v državi, odločal o novem generalnem direktorju, ki bo nasledil Marka Juga. Kot smo že poročali, je trenutno prvi favorit za ta položaj odvetnik Jože Golobič, ki naj bi imel podporo SDS in NSi, do njegove kandidature pa naj bi imel pomisleke minister za zdravje Tadej Ostrc iz vrst Demokratov.

Glavno besedo pri kadrovanju ima svet UKC Ljubljana, ki ga vodi Matjaž Trontelj. Gre za vidnega člana NSi, ki velja za kreatorja politike te stranke na področju zdravstva. 

Toda pri tem se pojavlja vprašanje, ali je Trontelj zaradi svoje funkcije v svetu UKC Ljubljana v konfliktu interesov. Trontelj, ki je zaposlen kot pomočnik direktorja v zasebni kliniki Barsos-MC, je namreč tudi predsednik Gospodarsko-interesnega združenja (GIZ) Specialisti, ki zastopa interese več kot 20 zasebnih klinik in medicinskih centrov. 

Med njegovimi člani so večinoma koncesionarji, ki delujejo na istih področjih kot UKC Ljubljana, z njim pa se »borijo« za paciente in denar iz javne blagajne. Med člani pa je tudi podjetje, ki je eden večjih dobaviteljev UKC Ljubljana. Kako gre to skupaj? In kaj o tem pravi sam Trontelj?

Preberite še:
Tajno financiranje Demokratov: Logar molči o donacijah za razkošno kampanjo

Svet javnega zavoda vodi šef lobističnega združenja zasebnikov 

Vlada je štiri nove člane v svet UKC imenovala avgusta. Njegovo vodenje je prevzel Trontelj, nekdanji izvršni direktor Vzajemne, ki je bil v času tretje vlade Janeza Janše predsednik strokovnega odbora NSi in koalicijski pogajalec za zdravstvo.

Sprva se je Trontelj omenjal celo kot najverjetnejši naslednik Marka Juga, ki je prejšnji teden odstopil s položaja. Toda hitro naj bi se izkazalo, da ne izpolnjuje pogojev za zasedbo mesta generalnega direktorja. Ostal pa je predsednik sveta, ki bo novega direktorja izbral.

Toda Trontljev prihod na čelo sveta UKC odpira pomembno vprašanje. UKC Ljubljana je največja bolnišnica v državi. V zdravstvenem sistemu ima vlogo trdnjave javnega zdravstva, ki prevzema najtežje paciente iz drugih slovenskih bolnišnic. Medtem je Trontelj zastopnik lobističnega združenja, ki brani interese zasebnih specialističnih zdravstvenih družb. 

Med njegovimi člani je precej koncesionarjev, ki pomemben del prihodkov dobivajo iz javne blagajne. Med bolj znanimi so denimo Aristotel, Avelana, Barsos-MC, Estetika Fabjan in Klinika Doktor 24. Za nekatere zasebne klinike, ustanoviteljice združenja, ki ga vodi Trontelj, v popoldanskem času delajo tudi zdravniki, zaposleni v UKC Ljubljana.

Preberite še:
To je favorit za vodenje UKC Ljubljana. Zakaj je imel blokirane račune?

Član združenja tudi podjetje, ki je dobavitelj UKC 

Med člani združenja GIZ Specialisti je tudi več izvajalcev s sedežem v Ljubljani, kjer se nahaja UKC. Eden od njih je MD Medicina, ki ima v neposredni bližini UKC Ljubljana sodoben sanatorij. V njem delajo tudi zdravniki, zaposleni v UKC Ljubljana, nekateri pa tam opravljajo tudi samoplačniške storitve. Poleg tega je MD Medicina v zadnjih 12 mesecih od UKC Ljubljana prejela približno 15.000 evrov.

Še bolj neposredna je povezava pri podjetju Posluh iz Portoroža. Od približno 1,6 milijona evrov prihodkov jih praktično vse ustvari iz javnih virov, med drugim tudi z UKC Ljubljana. Od tega zavoda je v zadnjih 12 mesecih prejelo približno 315.000 evrov. Po dostopnih podatkih UKC Ljubljana pri tem podjetju kupuje zdravstveno opremo.

To pomeni, da združenje, ki ga vodi predsednik sveta UKC Ljubljana, ne povezuje le zasebnih klinik, ki se za paciente in javni denar potegujejo skupaj z javnimi zavodi. Med njegovimi člani so tudi podjetja, ki so z UKC Ljubljana neposredno poslovno povezana.

Kaj je s tem lahko narobe? Interesi zasebnih izvajalcev niso nujno omejeni le na višino plačil iz javne zdravstvene blagajne ali pogoje, ki jih postavlja ministrstvo za zdravje. Pomemben je tudi njihov položaj v primerjavi z javnim zdravstvom.

Preberite še:
Politično kadrovanje: Logarjev nadzornik z antidatirano izjavo obšel zakon?

Kaj o tem pravi Matjaž Trontelj?

Daljše čakalne vrste v javnih ustanovah lahko tako pomenijo več povpraševanja po storitvah zasebnikov - tako pri koncesijskih storitvah kot pri samoplačniških pregledih in posegih. 

Povedano preprosteje: več ko pacienti čakajo v javnem sistemu, večji je lahko pritisk, da rešitev poiščejo pri zasebniku. V tem primeru tudi interesi zasebnih izvajalcev in največjega javnega zdravstvenega zavoda niso nujno vedno enaki.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije sicer navaja tudi položaje in okoliščine, pri katerih zasebni interes ustvarja videz, da bi lahko vplival na nepristransko opravljanje javne funkcije. 

Kot nam je pojasnil, je ob kandidaturi za člana sveta UKC Ljubljana podpisal izjavo o neodvisnosti oziroma odsotnosti nasprotja interesov. V njej je med drugim izjavil, da ne predstavlja drugih pravnih oseb, katerih sodelovanje v svetu zavoda bi vplivalo ali ustvarjalo videz, da vpliva na njegovo nepristransko in objektivno opravljanje nalog.

»Ob konkretnih zadevah se bom izločil«

Svoje funkcije v GIZ Specialisti pa, kot pravi, drugim organom ni posebej prijavil. Njegova razlaga je, da je vsa pooblastila predsednika GIZ prenesel na podpredsednika Benjamina Lukšiča iz MD Medicine. Sam naj zato ne bi več sprejemal odločitev, povezanih z delovanjem združenja, in meni, da je s tem izključeno vsakršno tveganje konflikta interesov.

Če bi se pri delu sveta UKC pojavila konkretna zadeva, pri kateri bi zaznal konflikt interesov, pravi, da bi predlagal svojo izločitev.

Ob tem Trontelj poudarja, da svet UKC sploh ne odloča o posameznih javnih naročilih, dobaviteljih, pogodbah z zasebnimi izvajalci ali koncesijah. Te odločitve so v pristojnosti direktorja oziroma drugih organov in služb UKC. Zato po njegovem doslej ni bilo konkretne zadeve, pri kateri bi se moral zaradi povezave z GIZ Specialisti izločiti.