Do državnozborskih volitev še:

Kirurgi so si spet zagotovili dodatne honorarje pri zasebnikih

Največje državne bolnišnice so ob pomoči ministrstva za zdravje omogočile zdravnikom, da čakalne vrste v javnem zdravstvu, kjer so zaposleni, izkoriščajo za dodatne zaslužke v zasebnem.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 6. 10. 2021, 05:55


janez poklukar
Na ministrstvu za zdravje so trdili, da bodo pri skrajševanju čakalnih dob stavili na javne bolnišnice. Toda v veliko primerih je pretehtal interes zdravnikov, ki lahko v zasebni ordinaciji zaslužijo tudi trikrat več kot z nadurnim delom v matični ustanovi.
STA

Na operacije hrbtenice, kolka, kolena in ramena v Sloveniji dlje od zakonsko dopustne čakalne dobe čaka na tisoče ljudi. Mnogi od njih v bolečinah trpijo tudi po več let. V največjih domačih bolnišnicah že več let poudarjajo, da za dodatne posege, ki bi skrajšali čakalne vrste, v zdravstveni blagajni ni na voljo dovolj denarja.

Toda zdaj smo dobili nov dokaz, da zdravniki čakalne vrste v javnem zdravstvu, kjer so zaposleni, izkoriščajo za dodatne zaslužke v zasebnem. Zasebni zdravstveni zavodi in ordinacije so namreč veliki zmagovalci nacionalnega razpisa, s katerim želi ministrstvo za zdravje skrajšati najdaljše čakalne vrste v domačem zdravstvu. Opravili bodo kar dve tretjini od skoraj 19.000 dodatnih pregledov, posegov in drugih zdravstvenih storitev, ki jih je julija razpisalo ministrstvo.

Od 20 milijonov evrov, namenjenih za dodatne programe, bodo tako javne bolnišnice prejele le slabih 10 milijonov evrov - a še to le zato, ker nekatere posege v Sloveniji opravljata le UKC Ljubljana in UKC Maribor. Praktično pri vseh posegih, kjer je to mogoče, bodo dodatne programe izvajali koncesionarji in zasebniki. 

Preberite še:
Rekordno denarja za zdravstvo, čakalne dobe pa se daljšajo

Zakaj zdravniki iz UKC tako radi delajo pri zasebnikih

Na poti do razpisne zmage so zasebnikom pomagale javne zdravstvene ustanove, ki se razen redkih izjem sploh niso potegovale za denar, namenjen dodatnim programom, četudi jim je ministrstvo pri črpanju denarja dalo prednost. V UKC Ljubljana in UKC Maribor so se odločili, da bodo dodatno delo, predvsem na področju kirurgije, raje prepustili zasebnikom. V nemalo primerih bodo sicer ta program v "popoldanskem času" pomagali izvajati prav njihovi zaposleni. 

Jože Golobič (na fotografiji) je pred tednom dni postal generalni direktor UKC Ljubljana s polnim mandatom. Pri tem mu je veliko pomagala tudi podpora ministra za zdravje Janeza Poklukarja, ki je pred Golobičem vodil največjo bolnišnico v državi.
Jože Golobič (na fotografiji) je pred tednom dni postal generalni direktor UKC Ljubljana s polnim mandatom. Pri tem mu je veliko pomagala tudi podpora ministra za zdravje Janeza Poklukarja, ki je pred Golobičem vodil največjo bolnišnico v državi.
Twitter

S tem si bodo zagotovili boljše plačilo od morebitnega nadurnega dela v javni zdravstveni ustanovi. Pri odločanju o tem, za koliko dodatnih pregledov in posegov se bodo potegovali, naj sicer ne bi imeli glavne besede vodstva bolnišnic, ampak predstojniki oddelkov in njihovi podrejeni. Torej iste osebe, ki imajo dovoljenja za delo pri zasebnikih in jih tudi pridno izkoriščajo. Po besedah sogovornikov iz zdravstva bi lahko kirurg z nadurnim delom v javni bolnišnici zaslužil 150 evrov na uro, v zasebni ordinaciji pa kar okoli 400 evrov na uro.

Kot je konec julija poudaril minister za zdravje Janez Poklukar, je "cilj razpisa zmanjšati število čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo". Na razpis, ki je zajel več kot 20 tisoč pacientov, uvrščenih na čakalne sezname, se je prijavilo 73 izvajalcev. Med 68 tistimi, ki so oddali popolno prijavo, jih je ministrstvo izbralo 62. Največ denarja so prejeli:

/
/
Ministrstvo za zdravje

Premalo prijav je bilo le pri operacijah na ščitnici in obščitnici, posegih v grlu in na mandljih ter nekaterih drugih pregledih in posegih.

Kdo bo izvedel endoproteze kolka:

/
/
Ministrstvo za zdravje

Preberite še:
Epidemija kot kulisa za razgradnjo javnega zdravstva? #kolumna

V Murski Soboti celo do več denarja kot v Ljubljani

V UKC Ljubljana, kjer imajo več kot 8500 zaposlenih in kar 660 milijonov evrov letnega proračuna (2020), bodo tako dobili vsega 2,2 milijona evrov za dodatni program. Za primerjavo: šestkrat manjša novomeška bolnišnica bo izvedla za 2,8 milijona evrov storitev. Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki ima 73 milijonov evrov proračuna, pa za 900 tisoč evrov storitev. 

Kako je to mogoče? Res je, da je bil pri ocenjevanju in razdeljevanju sredstev pomemben še en pogoj: uspešnejši so bili tisti izvajalci, ki so ob prijavi navedli, da bodo več storitev lahko opravili čim hitreje, torej še letos. Toda naša analiza je pokazala, da do največjega prekrivanja javnega z zasebnim prihaja pri operativnih posegih, kjer so že tako najdaljše čakalne dobe, bera kirurgov najmanjša, tudi zaradi njihovega "popoldanskega dela" pa postranski zaslužki največji.

Izbranci za dodatne operacije na hrbtenici:

/
/
Ministrstvo za zdravje

Tako je ministrstvo razpisalo 235 dodatnih operacij na hrbtenici, vrednih 1,3 milijona evrov. S tem naj bi močno skrajšali čakalne vrste. Po zadnjih podatkih iz februarja letos je namreč na ta poseg čakalo nekaj več kot 1000 ljudi, od tega 422 nad dopustno čakalno dobo. Najdaljša čakalna doba je ravno v UKC Ljubljana, kjer je letos spomladi izbruhnila afera na ortopedski kliniki. Ugotovili so, da so številni zaposleni zgolj evidentirali svojo prisotnost, v resnici pa so hodili delat v zasebne ordinacije. Na necenzurirano.si smo razkrili tudi zgodbo o mariborskem nevrokirurgu Matjažu Voršiču, ki je med drugim valom brez dovoljenja UKC Maribor operiral pacienta v zasebni kliniki na Hrvaškem.

Pacient, ki je čakal na operacijo hrbtenice v UKC Maribor, je na vrsto prišel v zasebni kliniki na Hrvaškem. Tam ga je operiral nevrokirurg dr. Matjaž Voršič iz UKC Maribor.
Pacient, ki je čakal na operacijo hrbtenice v UKC Maribor, je na vrsto prišel v zasebni kliniki na Hrvaškem. Tam ga je operiral nevrokirurg dr. Matjaž Voršič iz UKC Maribor.
Google

A med zdravstvenimi ustanovami, ki bodo opravljale dodatne operativne posege, ni ne UKC Ljubljana ne UKC Maribor. Manjkajo tudi druge večje bolnišnice. Le Splošna bolnišnica Murska Sobota bo izvedla sedem posegov, po enega na mesec. Ravno nasprotno, vse ostale operacije na hrbtenici, ena od njih je vredna 5500 evrov, so dobile tri zasebne kirurške klinike: 133 jih je dobila MD Medicina, 60 Kirurgija Bitenc in 35 Kirurški sanatorij Rožna dolina. Iz dokumentacije je razvidno, da bodo praktično vse dobljene posege izvedle v naslednjih mesecih, torej med epidemijo. Toda pogled na njihovo osebje pokaže, da se v veliki meri zanašajo na zaposlene iz javnega zdravstva. Kar dva od štirih kirurgov v MD Medicini prihajata iz UKC Ljubljana. To sta Roman Bošnjak in Boštjan Matos

Preberite še:
V imenu korone polnijo ordinacije in žepe zasebnikov

Kdo vse bo prišel do dodatnega denarja

Podobno je pri kirurškem sanatoriju, ki ga vodi nekdanji direktor UKC Maribor Vojko Flis, in Kirurgiji Bitenc, ki je v lasti Marka Bitenca. Gre za nekdanjega člana vladne svetovalne skupine za covid-19 in največjega dobičkarja s hitrimi antigenskimi testi za covid-19. Bitenc je tudi lastnik Zdravstvenega zavoda Zdravje, ki je uspešno kandidiral za dobrih 112 tisoč evrov dodatnih storitev, predvsem kolonoskopij.

Vplivnemu zdravniku Marku Bitencu, ki vrsto let sodeluje s SDS, je že uspelo priti do enega največjih državnih poslov med epidemijo. Testiranja s hitrimi testi. Zdaj je tudi med glavnimi izbranci razpisa za skrajševanje čakalnih dob.
Vplivnemu zdravniku Marku Bitencu, ki vrsto let sodeluje s SDS, je že uspelo priti do enega največjih državnih poslov med epidemijo. Testiranja s hitrimi testi. Zdaj je tudi med glavnimi izbranci razpisa za skrajševanje čakalnih dob.
STA

Zasebniki, pri katerih honorarno delajo zaposleni v javnih bolnišnicah, so si izborili tudi velik del dodatnih operacij kolkov, ramen in kolenov. Do njih so poleg prej omenjenih prišli še v klinikah Arbor Mea in Artros. Največ dodatnega posla si obetajo tudi pri operacijah krčnih žil, na katere po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) čaka največ ljudi. Februarja letos jih je bilo na seznamu več kot 6.100, od tega jih je kar 4384 čakalo nad dopustno dobo. V okviru nacionalnega razpisa za skrajševanje čakalnih vrst naj bi poskrbeli za okoli 2000 teh bolnikov. Toda vsega 339 bo operiranih v UKC Ljubljana ter v Murski Soboti in Brežicah.

Kdo bo operiral krčne žile:

/
/
Ministrstvo za zdravje

Preostale posege bodo izvedli v ordinaciji Kardio Klokočovnik, ki jo vodi nekdanji predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana Tomislav Klokočovnik. Največ operacij krčnih žil so si izborili še v Kirurškem centru Toš, Avelani, Kirurgiji Bitenc, centru CIIM Plus, MC Medicor in ordinaciji Medical Fabjan. Pri praktično vseh naštetih se je že lani, ko je vladala epidemija covid-19 in so javne bolnišnice delovale na zmanjšanih obratih, močno povečalo število pregledov in posegov, posledično pa tudi obseg finančnih sredstev, ki so ga prejeli iz zdravstvene blagajne.

Preberite še:
Naše zdravstvo lahko reši le več denarja #kolumna