Letos poleti smo v Sloveniji dobili eno najbolj odmevnih sodb v zgodovini. Višje sodišče v Kopru je potrdilo, da morajo nekdanji nadzorniki Luke Koper tej družbi plačati več kot 16 milijonov evrov odškodnine. Razlog: leta 2008 so dvignili roke za dokazano preplačani nakup 10-odstotnega deleža v slovaškem podjetju Trade Trans Invest (TTI), ki ga je izpeljala takratna uprava Roberta Časarja. S tem so Luki Koper po oceni sodišča povzročili škodo.
Sedanja uprava Luke Koper, ki jo začasno vodi Nevenka Kržan, je zato proti nekdanjim nadzornikom sprožila izvršbe. Toda že zdaj je jasno, da velike večine od 16 milijonov evrov v največjem domačem pristanišču ne bodo nikoli več videli. Danes namreč razkrivamo, da so praktično vsi nadzorniki Luke Koper, ki so bili obsojeni na plačilo odškodnine, že pred leti zaščitili svoje premoženje.
Sodna kalvarija: 13 let in tri sojenja
V času spornega posla so v nadzornem svetu kot predstavniki kapitala sedeli Marjan Bezjak, Marko Valentinčič, Metod Mezek, Olga Franca in Bojan Zadel, kot predstavniki zaposlenih pa še Nebojša Topić, Orjano Ban in Boris Bradač. Prva peterica je bila imenovana med prvo vlado Janeza Janše. To je bil čas, ko je Luka Koper pod Časarjevim vodstvom za investicije porabila več kot sto milijonov evrov, več poslov iz tistega časa pa je bilo predmet policijskih preiskav in poznejših sojenj.
Ko se je zamenjala oblast, je nova uprava Luke Koper, ki jo je vodil Gregor Veselko, naročila izredno revizijo poslov. Ta je potrdila številne nepravilnosti, država pa je skupaj z drugimi lastniki na skupščini Luke Koper prižgala zeleno luč odškodninskim tožbam zoper nekdanje vodstvo. Družba je tožbe vložila septembra 2010.
V zadevi TTI so se sodni postopki vlekli več kot 12 let. V tem času je okrožno sodišče v Kopru najprej dvakrat izdalo oprostilno sodbo, ki ju je višje sodišče obakrat razveljavilo. Šele v tretjem sojenju, ki se je končalo avgusta letos, je obsodilna sodba obstala.
Med prvimi za hišo poskrbel nekdanji poslanec SDS
Toda bilo je že prepozno. Kot kaže naša analiza, so prvi nadzorniki svoje premoženje zaščitili že leta 2010, nekaj tednov po vloženih tožbah.
Tako je Marko Valentinčič, upokojeni podjetnik in takrat član odbora za gospodarstvo v stranki NSi, svojo hišo v Novi Gorici novembra 2010 na podlagi pogodbe o določitvi deleža na skupnem premoženju in darilne pogodbe prenesel na soprogo. Enako je januarja 2011 s svojo hišo v vasi Voličina blizu Lenarta naredil Marjan Bezjak, sicer lastnik logističnega podjetja iz Slovenskih Goric, ki je leta 2008 postal poslanec SDS. Širši javnosti je ostal najbolj znan po laganju o svoji izobrazbi.
Preostali nadzorniki so očitno dolgo časa verjeli, da jim odškodnine ne bo treba plačati. Sodišče je namreč sprva izdalo oprostilno sodbo, ki jo je višje sodišče razveljavilo in vrnilo nazaj na prvo stopnjo.
Leta 2019 je okrožno sodišče v Kopru ponovno dalo prav upravi in nadzornikom. Takrat je nekdanji nadzornik Metod Mezek svojo hišo v Ankaranu na podlagi dogovora o skupnem premoženju prenesel na sorodnike. Decembra 2021 je na nepremičnino vpisal še služnost na podlagi kupoprodajne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem užitku. Mezek je sicer v času nadzorovanja Luke Koper vodil koprski zdravstveni dom. Bil je tudi zagrizen član ankaranskega odbora proti izgradnji tretjega pomola.
Je bil nekdanji funkcionar SDS na Obali prepozen?
Ko je koprsko sodišče lani še tretjič odločalo o odškodninskem zahtevku Luke Koper, je za svojo nepremičnino poskrbel še Bojan Zadel. Ta je stanovanje v Izoli junija letos prenesel na partnerico na podlagi dogovora o skupnem premoženju in pogodbe o dosmrtnem užitku. Ali bo lahko Luka Koper ta prenos izpodbijala, še ni znano.
Do odhoda iz nadzornega sveta Luke Koper je bil Zadel sicer eden od najbolj vidnih članov SDS na Obali. Vodil je izolski odbor stranke, bil pa je tudi občinski svetnik. Toda leta 2009 se je sprl s centralo, zaradi česar so ga izključili iz stranke. Kljub temu je ostal v lokalni politiki in se pridružil SLS. Leta 2014 je bil kandidat za župana Izole.
Preostali toženi člani nadzornega sveta po dostopnih informacijah nimajo vidnega premoženja, ki bi ga lahko sodišče prodalo in z njim poplačalo dosojeno odškodnino Luki Koper. Tako je bil Nebojša Topić do leta 2013 lastnik polovice stanovanja v Izoli. Tega je takrat prodal, novo stanovanje pa je v celoti v lasti njegove partnerice.
Orjano Ban, Boris Bradač in Olga Franca niso lastniki hiš oziroma stanovanj, v katerih imajo prijavljeno stalno prebivališče. Zadnja je sicer na svojem domačem naslovu lani poleti, torej tik pred obsodilno sodbo, vpisala dosmrtno služnost.
Robert Časar neuspešen pri skrivanju premoženja
Več sreče so imeli v Luki Koper pri izvršilnih postopkih proti nekdanji upravi, ki je imela v rokah tudi veliko več premoženja. Njihova glavna tarča je bil Robert Časar, nekoč prav tako vidni član SDS, ki je bil zaradi kaznivih dejanj pravnomočno obsojen na pet let in devet mesecev zapora, a je leta 2014 pobegnil v Dominikansko republiko. Tam je preživel več kot leto dni, nato pa se vrnil v Slovenijo in začel prestajati zaporno kazen na Dobu.
Nekdanji predsednik uprave Luke Koper ima še danes v lasti vilo nad Portorožem in hišo v Lendavskih goricah. Nepremičnini je poskušal pred zasegom zaščititi tako, da je nanju vpisal pet milijonov evrov visok zemljiški dolg. Spomnimo, gre za institut, ki ga je država ukinila zaradi zlorab, saj so jih toženi in ovadeni menedžerji množično vpisovali na premoženje. Če so izstavljena zemljiška pisma skrili v trezorje, nihče ni mogel vedeti, čigava so in na koga bi morali nasloviti tožbo za ničnost zemljiških dolgov.
Toda država je spremenila zakon, s tem pa upnikom olajšala delo. To se je zgodilo tudi v Časarjevem primeru. Že pred tem sta država in Luka Koper na nepremičninah vpisala hipoteke. Luka Koper je to naredila leta 2016, z njo pa je zavarovala 2,3 milijona evrov visok zahtevek do Časarja.
Brez premoženja je ostal tudi nekdanji član uprave Aldo Babič. Leta 2019 so njegove nepremičnine prodali na dražbi, in sicer na podlagi 200.000 evrov vredne izvršbe.
