Kako se bo Jurij Schollmayer rešil dolgov

Zakaj bodo upniki nekdaj znanega in uspešnega podjetnika Jurija Schollmayerja čez manj kot tri leta ostali praznih rok.

Avtor: Tomaž Modic
torek, 4. 9. 2018, 16:58


Necenzurirano prenos
Jurij Schollmayer
Mediaspeed

Ljubljanski poslovnež Jurij Schollmayer, ki je v začetku 90. let ustanovil Bofex (predhodnika Big Banga) in ga nato leta 2004 za več kot deset milijonov evrov prodal Merkurju, je danes uradno brez premoženja.

To je v postopku njegovega osebnega stečaja ugotovil upravitelj Jan Sibinčič, ki je preverjal vse uradne evidence v državi.

Edino unovčljivo premoženje je lastniški delež v podjetju Romeo Plus, ki upravlja uspešno restavracijo Cafe Romeo na Starem trgu v Ljubljani, vendar gre za zgolj 0,9-odstotni delež, ki je manjše vrednosti.

Čez tri leta brez dolga

Dejstvo, da v stečajni masi ni nobenega premoženja, pomeni slabo novico za upnike.

Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč konec avgusta objavilo oklic o začetku postopka odpusta obveznosti, na podlagi katerega bo Schollmayer čez tri leta prost dolgov. Zadnji dan preizkusnega obdobja je 24. avgust 2021.

Koliko dolgov ima Schollmayer, še vedno ni znano. Upravitelj Sibinčič namreč zaradi prazne stečajne mase sploh ni opravil preizkusa prijavljenih terjatev.

V osebnem stečaju je sicer terjatev prijavila tudi finančna uprava (Furs).

Furs zaman terjal več kot pet milijonov evrov

Brez premoženja je tudi osrednje Schollmayerjevo podjetje Red Ing, ki se je v zadnjih letih lotilo več nepremičninskih projektov.

Tako je nameraval graditi 30 milijonov evrov vredno in 21 tisoč kvadratnih metrov veliko nakupovalno outlet središče pri letališču na Brniku. Pri tem je sodeloval z lizinško hišo Raiffeisen Leasing, s katero se je pozneje Schollmayer zapletel v hud spor. Projekt je propadel, na zaseženih zemljiščih pa je že začel rasti distribucijski center družbe Cargo-Partner.

V stečaju podjetja Red Ing je Furs prijavil za več kot 5,4 milijona evrov terjatev. Ostal je nepoplačan, saj je bil postopek končan brez razdelitve upnikom.

Financirali podjetje z lastništvom v davčni oazi

Med upniki je zelo verjetno največja družba TCK, slaba banka nekdanjega Hypa, ki je poslovneža tudi poslala v osebni stečaj.

Po dostopnih podatkih je nekdanji Hypo (po novem Addiko) financiral Schollmayerjevo nepremičninsko podjetje Red, ki je končalo v stečaju. V njegovo stečajno maso je prijavil več kot pol milijona evrov vredno terjatev.

Davčna oaza.
Davčna oaza.
Thinkstock
Podjetje Red je bilo sicer v lasti družbe Redsey LTD. Njen sedež je na Sejšelih, v priljubljeni davčni oazi, kjer med drugim niso javno razkriti podatki o poslovanju in lastništvu podjetij.

Schollmayer je še v začetku marca pojasnjeval, da gre v sporu z družbo TCK za zasebno zadevo. Zagotovil je le, da pobuda za osebni stečaj ni povezana z nepremičninskimi projekti. "Vsi so bili prodani in banke poplačane," je poudaril.

Vila v Rožni dolini

Ljubljanski poslovnež, ki se je že večkrat znašel na zatožni klopi, v zadnjem obdobju tudi ni bil lastnik nobene nepremičnine.

Do leta 2011 je imel stalno prebivališče prijavljeno v Rožni dolini v Ljubljani. Kot lastnica luksuzne nepremičnine je bila vpisana lizinška družba Raiffeisen. Po tistem je vila dobila novega lastnika, in sicer člana nadzornega sveta Luke Koper Rada Antolovića.

V poznejšem času je bil Schollmayer prijavljen v nepremičninah, ki so bile v lasti njegovih sorodnikov.

Tudi sicer je vsaj manjši del njegovega premoženja končal v rokah družbe Skupina Group, ki je v lasti Nede Pagon, matere nekdanje Schollmayerjeve partnerice Alje Brglez. Ta je vodja kabineta predsednika Boruta Pahorja.

Obnovil in izgubil dvorec v Brdih

Lizinška hiša Raiffeisen Leasing je Schollmayerju pomagala tudi pri nakupu in obnovi dvorca Gredič v Goriških brdih, širši javnosti znanega iz nanizanke Ena žlahtna štorija.

Ko so Schollmayerjeva podjetja prenehala odplačevati mesečne obroke, se je Raiffeisen Leasing odločil za zaseg in prodajo srednjeveškega dvorca z restavracijo, vinsko kletjo in prenočišči. Dvorec danes upravlja družina Simčič z domačije Medot, ki slovi po odličnih peninah.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net