Konec lanskega leta je ameriški predsednik Donald Trump poskrbel za eno od najbolj odmevnih odločitev svojega mandata. Podpisal je ukaz o preselitvi veleposlaništva ZDA v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem. S tem so Američani to mesto priznali kot glavno mesto Izraela.
To je po svetu sprožilo številne kritične odzive in proteste. S priznanjem Jeruzalema kot izraelske prestolnice so Američani prekršili več mednarodnih sporazumov in resolucij.
Jeruzalem, ki ima velik pomen za pripadnike treh velikih svetovnih religij, je namreč v celoti pod nadzorom izraelskih oblasti šele od šestdnevne vojne leta 1967. Po mednarodno priznanih mejah je vzhodna polovica Jeruzalema še vedno del uradno okupiranega Zahodnega brega.
Američanom je sledila le – Gvatemala
S priznanjem Jeruzalema kot glavnega mesta so ZDA pod velik vprašaj postavile tudi tako imenovano rešitev dveh držav – dogovor o trajnem miru med Izraelom in neodvisno Palestino, ki bi sobivala drug ob drugem. Za Palestince je namreč edino sprejemljivo glavno mesto njihove države Jeruzalem.
Do zdaj sta Američanom pri selitvi veleposlaništva v Jeruzalem sledili le dve državi: Gvatemala in Paragvaj, ta si je vmes premislil, zaradi česar je Izrael iz te države odpoklical svojega veleposlanika. Sledil bi jima lahko še Honduras, še ena država Latinske Amerike, a končne odločitve vlada še ni sprejela.
V EU dvomov nikoli ni bilo. Nobena od 28 držav članic Jeruzalema ne priznava kot glavnega mesta Izraela. Kljub vabilu je velika večina držav EU bojkotirala slovesnost ob selitvi veleposlaništva ZDA v Jeruzalem. Udeležili so se je le veleposlaniki Avstrije, Madžarske, Romunije in Češke.
Evropske državnike, ki so podprli odločitev ZDA, je mogoče prešteti na prste ene roke. Med njimi so na primer češki predsednik Miloš Zeman in romunska predsednica vlade Viorica Dancila. Toda oba v svojih državah za priznanje Jeruzalema nista dobila politične podpore – prvemu je nasprotovala vlada, drugi pa predsednik Romunije.
Kaj je Janša povedal izraelskemu tabloidu?
Zdaj je v tej skupini tudi predsednik SDS Janez Janša. V daljšem portretu o njegovi politični karieri, ki ga je v soboto objavil najbolj bran izraelski tabloid Israel Hayom, je namreč Janša izjavil, da "bi njegova desnosredinska vlada priznala Jeruzalem kot glavno mesto Izraela".
Zakaj je prvak največje stranke v državnem zboru v enem od večjih diplomatskih sporov med ZDA in EU tako odkrito stopil na stran Američanov?
Dejstvo je, da je Janša pri vprašanju Palestine v zadnjih letih ves čas zagovarjal podobno stališče.
- Leta 2014 je nasprotovanje priznanju Palestine kot države utemeljeval z vplivom gibanja Hamas, najmočnejše politične sile v Palestini, ki so jo ZDA že leta 1993 uvrstile na seznam terorističnih organizacij.
- Letos spomladi, ko je državni zbor znova razpravljal o priznanju Palestine, pa se je Janša pri nasprotovanju skliceval na Iran. "Splošno svetovno znano je, da je Iran glavni sponzor, tudi finančni, za postopkov za priznanje Palestine," je poudarjal Janša. Pri tem je vlekel povezave med slovenskimi zagovorniki priznanja Palestine in "rabotami, ki so se počele skupaj pri pranju milijarde evrov iranskega denarja v NLB v letih 2009 in 2010".
Janša spomladi: Smo del EU. Tudi pri Palestini.
A opozoriti je treba na pomembno razliko. Še letos spomladi se je Janša pri pojasnjevanju, zakaj nasprotuje priznanju Palestine, skliceval na EU.
Ker večina držav članic Palestine ne priznava, tega po njegovem ne bi smela storiti niti Slovenija. "EU je sopodpisala sporazum med Izraelci in Palestinci iz leta 1995. To nas veže in vlada naj to upošteva, ko bo zavzemala stališče do tega vprašanja," je v državnem zboru dejal Janša.
Spomladi prav tako ni omenjal nujnosti priznanja Jeruzalema kot prestolnice Izraela. Danes, le nekaj mesecev pozneje, pa Janša Trumpovo odločitev vidi kot "potezo, ki je ustvarila pravo ravnotežje".
"Dokler bodo Palestinci mislili, da jim trenutni položaj koristi, ko še vedno traja vojna in njihove teroristične celice prejemajo denar od različnih virov, ne bodo pripravljeni na resna mirovna pogajanja," je za izraelski časnik dejal Janša.
Zakaj si je Janša zdaj premislil?
Gre za stališče, diametralno nasprotno stališču Nemčije in drugih večjih držav EU, ki so v priznanju Jeruzalema videle kršitev mednarodnega prava in tveganje za nove konflikte na Bližnjem vzhodu.
Kaj se je torej v nekaj mesecih spremenilo? Zakaj Janša zdaj v primeru Jeruzalema zagovarja drugačno stališče od evropske komisije, Nemčije, Francije in drugih najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije?
In zakaj se mu je to v trenutku diplomatskih napetosti med EU in ZDA, ki sta na robu trgovinske vojne, zdelo pomembno sporočiti izraelski javnosti? Odgovor na to vprašanje se morda skriva v lastništva izraelskega tabloida.
Gre za medij, ki velja za trobilo izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja in desne stranke Likud. Tabloid, v delu izraelske javnosti posmehljivo imenovan "Bibiton" (po psevdonimu Netanjahuja), je bil ustanovljen 2007, dve leti pred njegovo vrnitvijo na oblast.
Vse poti vodijo do Steva Bannona
Lastnik Israel Hayoma je Sheldon Adelson, ameriški igralniški magnat judovskega porekla, ki je bil eden od ključnih financerjev kampanje Donalda Trumpa. Petinosemdesetletni Adelson velja za osebo, ki v zakulisju kroji politiko ameriške administracije do Bližnjega vzhoda.
V odmevni knjigi Ogenj in bes (Fire and Fury), v kateri je novinar Michael Wolff popisal (ne)delovanje Trumpove Bele hiše, je navedeno, da je prav Adelson zlobiral premik veleposlaništva ZDA v Jeruzalem.
To je avtorju razkril Steve Bannon, guru Trumpove kampanje in njegov nekdanji svetovalec. Bannon je ideološki "oče" desnega gibanja Alt-Right, ki v ZDA združuje Trumpove privržence, bele nacionaliste in supremaciste, simpatizerje neonacizma in druge skupine skrajne desnice.
Bannon in Adelson sta dolgo tesno delovala skupaj. Adelson mu je omogočil prostor za promocijo idej in domala neomejene finančne vire.
Nova misija - Evropa
Čeprav sta se Bannon in Adelson konec lanskega leta uradno razšla zaradi drugačnih pogledov na prihodnost republikanske stranke, se tudi njuni novi poslovni interesi prekrivajo.
Bannonova nova "misija" je Evropa. V EU želi postaviti temelje novega populističnega gibanja, evropskega Alt-Righta, ki bi že prihodnje leto na evropskih volitvah postalo pomembna politična sila. Pri tem ne skriva, da je njegov ključni cilj notranja destabilizacija EU, ki bi vodila do postopnega razpada povezave.
Nekdanji Trumpov svetovalec, ki se vidi kot nekakšen koordinator desnih populističnih sil, tako v zadnjih tednih obiskuje evropske prestolnice in države, ki jih vodijo desne ali populistične stranke (Italija, Madžarska).
V italijanskem notranjem ministru Matteu Salviniju in madžarskem predsedniku vlade Viktorju Orbanu vidi "državnike, ki želijo tem državam bolje, saj želijo suverenost svojih držav". Srečal se je tudi z Marine Le Pen iz francoske Nacionalne fronte in vodilnimi predstavniki Alternative za Nemčijo, skrajno desne stranke, ki je trenutno že na drugem mestu javnomnenjskih anket.
Alt-Right že deluje v Sloveniji
V zadnjem letu dni so tako v več evropskih državah nastale "podružnice" gibanja Alt-Right.
Tudi v Sloveniji že nekaj časa pod tem imenom deluje spletna stran, ki v veliki večini povzema vsebine spletnih medijev in portalov iz kroga SDS. Njene tarče so globalisti, levičarji, George Soros, homoseksualci, migranti in druge skupine. Med politiki so najbolj na udaru evropski poslanci iz vrst levosredinskih strank. Spletna stran zbira tudi donacije.
Pomemben del vsebine spletni strani Alt-Right je zgodovinski revizionizem, tudi na področju holokavsta.
Na njej je tako izpostavljena odmevna izjava Bernarda Brščiča, kolumnista strankarskega časopisa SDS, da "so Nemci žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo".
Sporočilo: kdo je prijatelj Izraela v Sloveniji
Prav na tej točki prihaja do največjega protislovja vse "Alt-Right" zgodbe – dejstva, da evropska populistična gibanja, ki imajo močne protisemitistične elemente, spodbujajo ali celo financirajo vplivni posamezniki iz Izraela.
Gre za pojav, ki ga filozof Slavoj Žižek že nekaj časa opisuje kot "antisemitski sionizem". Domala vse evropske desne in populistične stranke so namreč odločne podpornice Izraela, pri čemer sledijo "trdi liniji", ki jo pri vprašanju Palestine narekuje Donald Trump.
Kljub Brščiču in njegovim stališčem (ali pa prav zato) je bilo zelo verjetno tudi to ključno sporočilo, ki ga je v izraelskem tabloidu pustil Janša – da ne sme biti dvoma o tem, kdo v Sloveniji je resnični prijatelj Izraela oziroma Benjamina Netanjahuja.
"Parlamentarno zgradbo v Ljubljani sem zapustil z dvema mislima v glavi. Ena je dobra za Izrael, druga manj dobra," je v članku zapisal njegov avtor: "Dobra novica je, da ima Izrael v Sloveniji svojega podpornika. Slaba novica pa je, da bo ta podpornik v naslednjem mandatu opravljal delo vodje opozicije."
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
