V petek je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović Slovenijo navedla med državami, v katerih prihaja do pritiskov na novinarje in nesprejemljivih posegov v pravico javnosti do obveščenosti. Slovenija se je tako znašla v neslavni družbi - v skupini držav z Madžarsko, Rusijo, Turčijo, Češko, Romunijo, Azerbajdžanom ...
Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki temelji na spoštovanju vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni bilo treba dolgo čakati na odziv vlade Janeza Janše. Včeraj je prek Stalnega predstavništva Slovenije na spletno platformo Sveta Evrope poslala daljšo depešo, ki smo jo pridobili v uredništvu necenzurirano.si.
Po naših podatkih so dokument, ki je odgovor na prijavo več nevladnih organizacij, civilnodružbenih partnerjev Sveta Evrope, ki se zavzemajo za svobodo medijev, pripravili na ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga vodi Anže Logar. Vladni argumenti so povsem enaki trditvam, ki jih o slovenskih medijih že vrsto let širi SDS.
Mediji z "dediščino totalitarne preteklosti"
V uvodu lahko preberemo, da "bi morala biti pozornost Sveta Evrope usmerjena v širši kontekst medijskih razmer v Sloveniji", med katere šteje tudi "zgodovinska dejstva o razvoju medijskega trga v Sloveniji". "Večina najpomembnejših medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima. Celo v poznih devetdesetih letih so položaje urednikov zasedali nekateri nekdanji člani zloglasne tajne policije UDBA, ki se je v prešnjem režimu preganjala in mučila številne politične zapornike," navaja depeša.
Preberite ->DEPEŠA
Kot edini konkretni primer izpostavi Mitjo Meršola, nekdanjega odgovornega urednika Dela, pozneje poslanca Pozitivne Slovenije, ki po podatkih iz arhivov sicer ni bil uslužbenec, ampak nekdanji tajni sodelavec Službe državne varnosti (SDV).
Avtorji dokumenta s podpisom slovenske vlade imajo veliko težav z dejstvi. V njem tako navajajo, da so prav zaradi vpliva nekdanjih struktur in blokade pri oglaševanju po oceni vlade v preteklosti propadli vsi poizkusi ustanovitve "novih medijev, ki ne temeljijo na dediščini totalitarne preteklosti". Kot edini medij vlada omeni le Radio Ognjišče, ne pa recimo številnih medijev, nastalih v času demokratične in samostojne Slovenije, ki imajo danes pomemben tržni delež. Med njimi so tri od štirih najpomembnejših TV postaj (POP TV, Kanal A, Planet TV), tiskani in spletni mediji (Finance, Mag oziroma Reporter, Svet24, Žurnal24), številne radijske postaje ...
Depeša ne omenja, da več članov upravnega odbora Nova24TV, ki se financira tudi z oglaševalskim denarjem državnih podjetij, zaseda položaje v vrhu vlade. Prav tako ne finančnih injekcij za medije SDS iz kroga madžarskega predsednika Viktorja Orbana, ki ga je Svet Evrope večkrat kritiziral zaradi kršenja pravic in svoboščin medijev.
Izpustili Janševe prevzeme medijev
Čas prve Janševe vlade (2004-2008), v katerem je 571 novinarjev iz številnih medijev podpisalo peticijo, ki je protestirala proti pritiskom nanje, depeša odpravi z enim odstavkom. V njem poudari, da je bilo to obdobje prvo, v katerem so ljudje, ki izvirajo iz totalitarnega režima, izgubili nadzor nad mediji. Pri tem depeša ne omenja političnega prevzema RTV Slovenija in drugih medijev, vladnega trgovanja z mediji (Delo-Mercator), SDS-ovih predvolilnih brezplačnikov ali drugih politično dirigiranih zgodb iz tistega časa.
Precej več pozornosti depeša namenja obdobju vlade Boruta Pahorja in "intenzivnemu preganjanju vseh urednikov in novinarjev, ki niso bili povezani z mrežo nekdanjega režima". Kot "novinarja, kritičnega do vlade", posebej izpostavlja Uroša Urbanijo, ki je zdaj direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Tudi v tem delu dejstva ne stojijo. Peter Jančič je recimo položaj odgovornega urednika Dela izgubil leta 2007, torej še v času Janševe vlade, in ne pozneje, kot navaja depeša.
Največji del depeše je pravzaprav namenjen blatenju imen posameznih sedanjih ali nekdanjih novinarjev, recimo direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča. Poimensko so navedeni nekdanji novinarji, ki so prestopili v politične in druge vode: evropski poslanki Tanja Fajon in Irena Joveva, nekdanji član Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Rok Praprotnik, ki je opisan kot "avtor najbolj radikalnih člankov proti Janši", nekdanji novinar Dela Dejan Karba, ki da je "dokazano lagal o SDS in kardinalu Francu Rodetu", soavtor trilogije o orožarski aferi Blaž Zgaga ...
RTV: "zapravljivost" in "komunistične strukture"
Depeša v delu o nekdanjih novinarjih, ki so prešli v politiko, verjetno namerno izpusti nekdanjega novinarja Večera Mira Petka, nekdanjega poslanca SDS, ki je prvi teden Janševe vlade vodil Ukom, Uroša Urbanijo, nekdanjega novinarja Nova24TV Jureta Ferjana, ki je zdaj poslanec SDS, nekdanjega novinarja Demokracije Mitjo Iršiča, ki je zdaj predstavnik za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo ...
Posebno pozornost namenja RTV Slovenija, ki ji v depeši Svetu Evrope (!) očita zapravljivost in izpostavljenost vplivom "nekdanjih komunističnih struktur". Poudarja, da vsako kritiziranje te institucije "ne more biti kršitev načela svobode tiska". "Ne zgolj to, predsednik slovenske vlade je dolžan opozarjati na nepravilnosti in zlorabe davkoplačevalskega denarja," piše v dokumentu.
Pri tem se sklicuje na eno od izjav Mateja Avblja, rektorja Nove univerze iz Nove Gorice, in "civilno-družbene" pobude Glasno, ki je tesno povezana s SDS. Eden od njenih pobudnikov je recimo tudi Vasko Simoniti, minister za kulturo, pristojen za medije. "Ne gre za konkretne grožnje novinarjem, ampak le pozive, naj se držijo etičnega kodeksa," piše v vladni depeši, ki pomeni stopnjevanje nedavnih javnih napadov SDS in njenih medijev na poročanje nacionalne radiotelevizije.
Logar in tuji mediji – dvanajst let pozneje
Kombinacija neposrednih pritiskov, "civilnodružbenih" pobud in podučevanja tujine je sicer identična taktiki, ki jo je največja vladna stranka uporabljala že v preteklih obdobjih na oblasti.
Leta 2008 je recimo Anže Logar, danes zunanji minister, kot direktor Ukoma več kot petdesetim dopisnikom osrednjih evropskih medijev pod vrata hotelskih sob potisnil mapo s citati nekaterih slovenskih novinarjev in urednikov. Ti naj bi dokazovali, da v Sloveniji vlada popolna medijska svoboda, a so bili zlorabljeni in iztrgani iz konteksta. Gradivo z naslovom "Situacija glede medijske svobode v Sloveniji" je pripravil Ukom.
Več tujih novinarjev je bilo takrat presenečenih nad načinom dostave, Logar pa si je prislužil kritiko Evropske novinarske zveze. Istega leta je Logar napovedal, da bo vlada vložila tožbo zoper finsko televizijo YLE, ki je objavila dokumentarec o slovenskih poslih finske orožarske družbe Patria. Če je SDS v takratni peticiji proti novinarjem videla "blatenje Slovenije v tujini", je po depeši, poslani na Svet Evrope, res na mestu vprašanje, kdo našo državo v resnici blati.
Odgovornost za pismo prevzel Uroš Urbanija
Na zunanjem ministrstvu so zanikali, da bi pripravili pismo, ki ga je slovenska vlada poslala Svetu Evrope. Odgovornost za to je prevzel vodja urada vlade za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija, ki je zagotovil, da po njegovem mnenju zunanji minister Anže Logar z vsebino depeše ni bil seznanjen, prav tako naj ne bi nič o tem vedeli premier Janez Janša niti koalicijski partnerji.
Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve so poudarili, da niso pripravili pisma. Potrdili pa so, da ga je ministrstvo"skladno z uveljavljeno diplomatsko prakso posredovalo na Svet Evrope".
